Sredi meseca junija je v javnosti završalo ob zaposlitvi žene poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V stranki Levica, katere članica je Maja Tašner Vatovec, so se ob očitkih, da gre za nepotizem, branili, da gre v tem primeru za vprašanje feminizma. Z zaposlitvijo se je ukvarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Kaj je ugotovila?
KPK O ZAPOSLITVI ŽENE MATEJA T. VATOVCA V KABINETU MINISTRA: "Gre za zakonsko specifiko in izjemo"
Koper
Maja Tašner Vatovec
V Levici so se ob zaposlitvi Maje Tašner Vatovec v kabinetu ministra za delo zagovarjali, da je žena poslanca Mateja Tašnerja Vatovca "dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke, ne pa nekdo, ki bi bil vsiljen od zunaj preko vez. Prav je, da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji to onemogoča status njenega moža".
Na domnevno afero so se odzvali tudi na omenjenem ministrstvu, kjer so mnenja, da gre za zaposlitev na delovnem mestu, ki je vezano na osebno zaupanje funkcionarja. Poleg tega pa je Tašner Vatovčeva že dlje časa aktivna v politiki, med drugim je bila tudi podžupanja in svetnica Mestne občine Koper.
Matej Tašner Vatovec
Anonimno prijavo glede očitkov o zaposlitvi Maje Tašner Vatovec v kabinetu Luke Mesca je preverila KPK
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je zaključila obravnavo anonimne prijave glede očitkov o zaposlitvi Maje Tašner Vatovec v kabinetu ministra za delo Luke Mesca, ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopek v zadevi je zato ustavila.
Komisija je predhodni preizkus uvedla na podlagi anonimne prijave junija. Iz očitkov v prijavi je izhajalo, da naj bi do zaposlitve Tašner Vatovčeve v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prišlo zaradi političnih povezav zakoncev Tašner Vatovčeve in vodje poslancev Levice Mateja Tašner Vatovca z ministrom Mescem.
Tudi komisija je okviru predhodnega preizkusa prijave od ministrstva dobila pojasnila, iz katerih izhaja, da gre v primeru omenjene zaposlitve za zaposlitev na osebno zaupanje funkcionarja, ki se skladno z zakonom o javnih uslužbencih sklene najdlje za čas, ko je funkcionar na svojem položaju.
Po ugotovitvah komisije navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz pristojnosti komisije.
Postopke za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja, zakon o javnih uslužbencih po pojasnilu komisije ureja posebej. V skladu z zakonom se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja, torej delovna mesta v kabinetu, takšno delovno razmerje pa se sklene najdlje za čas trajanja funkcionarjevega položaja.
Luka Mesec
"Tovrstne kabinetne zaposlitve predstavljajo zakonsko specifiko in izjemo sistema zaposlovanja v javnem sektorju, tako zakonsko kot vsebinsko pa izključujejo tudi oceno morebitnega nasprotja interesov, saj so vezane na 'osebno zaupanje' ministra in že v sami definiciji predvidevajo predhodno osebno, poslovno, politično ali drugo povezavo med ministrom in javnim uslužbencem, ki zasede to delovno mesto," so pojasnili na KPK.
Ne glede na navedeno komisija poudarja, da ima vsak funkcionar ob tej pravici tudi odgovornost, da dejansko izbere sodelavce, ki uživajo njegovo zaupanje neposredno v povezavi z delom, ki ga bodo opravljali. Ker gre pri teh zaposlitvah za "osebno izbiro" po lastni presoji in zanje ne veljajo pravila klasičnih izbirnih postopkov, s tem funkcionar za tako zaposlitev prevzame tudi del odgovornosti za kakovostno in strokovno opravljanje del in nalog javnega uslužbenca, so sklenili.
Komentiraj
V takšnih dekanjih pa se vidi vsa beda kadrovske politike, posebej partitokracije, ki se je močno zajedla v naš politični prostor in vsakdan, da lahko počenja, kar in kadar se ji zahoče.
Kateri funkcionar pa je zaradi izbire takšnih sodelavcev, na podlagi osebne izbire, pa je še v Sloveniji prevzel del svoje odgovornosti za neuspehe v njegovem kabinetu?