Ste vodilni na svetovni lestvici v razredu formula kite, že pred časom pa ste si priborili vstopnico za letošnjo olimpijado, ki bo potekala v Parizu. Kakšna so vaša pričakovanja na tem velikem tekmovanju?

Pred kratkim sem si zagotovil vstopnico za letošnjo olimpijado v Parizu, kar je res velik dosežek. Ta teden smo imeli simulacijo olimpijskih iger, kjer sem končal na drugem mestu. Moj cilj na olimpijskih igrah je seveda osvojiti zlato medaljo. Pričakujem nepozabno izkušnjo in si prizadevam za prvo olimpijsko medaljo v koprski zgodovini.

Glede na to, da je bil vaš oče Rajko tudi sam profesionalni kajtar, danes pa je vaš trener, vas je on navdušil za jadranje? Kako bi opisali vaše začetke v tem športu?

Res je, moj oče je bil nekoč profesionalni kajtar, danes pa je tudi moj trener. Zahvaljujoč njemu sem se zaljubil v ta šport. Moji začetki segajo v otroštvo, ko sem preživljal dopuste na plaži s kajtom. Moj oče je bil že pred tem 20 let surfer, a ko je leta 2001 spoznal kajtanje na kanarskih otokih, je bil nad njim takoj navdušen in nas je kasneje povlekel v to novo avanturo.

Začeli ste z enosedo jadrnico, nato pa že kmalu presedlali na kajt, kjer ste bili trikrat zapored svetovni prvak v mladinskih kategorijah, danes pa tekmujete v razredu formula kite, ki je mlada olimpijska jadralska disciplina, ki združuje jadranje, zmajarstvo in hidroglisiranje. Se pravi, da ne jadrate samo po morju, temveč tudi po zraku?

V bistvu ne jadramo samo po morju, ampak tudi po zraku, saj smo s foilom nad gladino. Moj komplet opreme vključuje padalo (kite), desko, foil, bar in trapez ter na tekmah obvezno tudi čelado in rešilni jopič. Tako, da gre dejansko za zelo dinamičen šport, pri katerem dosegamo zelo visoke hitrosti, zaradi česar adrenalina ne manjka.

Zakaj tekmovanje v kategoriji formula kite poteka več dni, zakaj je potrebno opraviti več plovov na dan in koliko se jih šteje za točkovanje?

Tekmovanje v kategoriji formula kite poteka več dni in vključuje več plovov na dan zaradi potrebe po statistiki in bolj natančnem določanju najboljšega tekmovalca. Medtem, ko jadralci običajno izvedejo dva plova na dan, jih mi izvedemo štiri do pet. Vsi plovi se upoštevajo v točkovanju, pri čemer se lahko najslabši rezultat po vsakih štirih plovih odšteje. To omogoča boljšo primerjavo med tekmovalci in izloča morebitne naključne slabše rezultate.

Kaj vse potrebuje tekmovalec, da osvoji to kategorijo? Je potrebno še kaj več kot samo fizična moč in pripravljenost?

Eno je biti zraven, drugo je zmagati. Fizična pripravljenost je ključna, saj zahtevna narava športa zahteva vrhunsko kondicijo, tako kot pri vsakem športu. Nikakor se ne sme pozabiti na mentalno pripravljenost, sploh z vidika podiranja bariere hitrosti. Strahu enostavno ne sme biti. Vsi se zavedamo, da so prisotne tudi nevarnosti, da vedno lahko pride do poškodb, a je to možnost potrebno minimalizirati. Za zmagovanje je potreben torej skupek elementov in strmenje k perfekciji. To je edini način, da si najboljši na svetu in da pri vrhu vztrajaš daljše obdobje. Poleg tega potrebuješ tudi veliko finančno podporo za vzdrževanje in nadgradnjo opreme, saj je obraba pri tako visokih hitrostih zelo hitra in nevarna.

V razredu formula kite dosegate hitrost čez 80 kilometrov na uro, ob tem pa tudi skačete zelo visoko. Kaj to pomeni za tekmovalca, ko iz skoka ponovno pri takšni brzini pristane v vodi?

Med tekmami ne skačemo. Skoki so običajno del zabave in treninga ter se izvajajo v prostem času. Ko pri takšni hitrosti pristaneš nazaj v vodo, je to podobno, kot bi pristal na betonu. Voda postane izjemno trda in lahko povzroči resne poškodbe, zato je pomembno, da tekmovalci obvladujemo tehniko pristanka in imamo ustrezno opremo ter spretnosti za obvladovanje teh ekstremnih razmer.

Vse to pa ste že občutili tudi na lastni koži, saj ste že večkrat utrpeli kakšno poškodbo. Tudi to vas ni nikoli zaustavilo, da bi nadaljevali naprej?

Rad pravim, da se več naučimo iz neuspehov kot uspehov. In vse poškodbe, ki sem jih doživel, so me nekaj naučile. Hkrati pa moraš biti tudi malo predrzen, da iščeš limit, kajti tam se potem zgodijo najboljše in najlepše stvari. Moji cilji so bili vedno previsoki, da bi se ustavil zaradi teh izzivov. Med tekmami poškodbe običajno niso posledica skokov, ampak pogosto nastanejo zaradi trka v smeti, ki jih pri visokih hitrostih zadeneš v vodi in posledično padeš. Lahko rečem, da imam ogromno motivacije in volje, zato sem prepričan, da bom tekmoval še kar nekaj časa in se trudil doseči svoje cilje.

Kako pa je z vetrom. Kateri je tisti pravi, ki se ga veselite vsi kajtarji?

Vsi kajtarji se veselimo vetra, ki piha več kot šest vozlov, saj to pomeni, da bo tekma lahko izpeljana. Bolj kot to, kateri veter je, se prilagajamo razmeram in izkoristimo vsako priložnost za kajtanje.

Kaj pa v primeru, ko ni primernih vetrov in je morje zelo mirno?

V primeru, ko ni primernih vetrov in je morje zelo mirno, običajno ne gremo na vodo, saj je nemogoče jadrati brez vetra. Ko ni dovolj vetra, ni dovolj tudi za držanje kajta v zraku, zato moramo ostati na kopnem in čakati na ugodnejše vremenske pogoje.

Pred dnevi ste tekmovali na Mallorci, kjer vas je pričakal izjemno močan veter in visoki valovi, sami pa ste izjavili, da kaj takega v Kopru niti burja ne pripelje, saj takšnih valov še niste videli. Kako se je bilo podati v takšne razmere?

Podati se v tako zahtevne razmere sem doživljal kot nov izziv. Kljub temu da v Kopru niti burja ne prinese takšnih valov, sem se odločil soočiti s tem izzivom. Na vodi smo preživeli dve uri in pol in kljub zahtevnim pogojem mi je uspelo zmagati zadnjo regato. To je bil zame dokaz, da se znam prilagoditi vsem razmeram. Kot velik ljubitelj adrenalina mi to ni povzročalo prevelikega problema, ampak sem izkušnjo doživljal kot navdihujočo in vzpodbudno.

Sestaven del športne poti in rasti so zagotovo redni treningi in vztrajnost. Ali nam lahko zaupate, kako poteka vaš trening?

Moji treningi so raznoliki in vključujejo različne elemente. Delamo na vzdržljivosti, moči, stabilizaciji, izvajamo treninge na vodi, taktične treninge in teoretično delo z mojim trenerjem. Poleg tega redno prakticiram tudi meditacijo. Sodelujem z več trenerji, s katerimi imam že vrsto let odlično sodelovanje. Ključna pa je vztrajnost in doslednost ter vzdrževanje rutine. To pogosto zahteva tudi odrekanje drugim stvarem, vendar imam srečo, da imam podporo in razumevanje ljudi okoli sebe.

Pred kratkim ste se kot prvi slovenski športnik pridružili ekipi Team Visa, ki združuje več kot 100 izjemno nadarjenih športnikov z vsega sveta, ki bodo sodelovali na letošnji olimpijadi. Lahko poveste kaj več o tem?

Zelo sem vesel in hvaležen, da sem del globalne ekipe Visa. Njihovi 'ekipi' sem se pridružil kot prvi slovenski športnik, ekipa pa združuje več kot 100 izjemno nadarjenih športnikov z vsega sveta, ki bodo sodelovali na letošnji olimpijadi. Sodelovanje s takšno globalno blagovno znamko prinaša nove dimenzije zame in za naš šport. Po naravi sem skromen, zato je tudi sodelovanje v takšnih kampanjah nekaj novega. A se je na to enostavno privaditi. Prepričan sem, da lahko z Viso naredimo še veliko korakov naprej.

S kajtanjem se ukvarja tudi vaša sestra Marina, ki se ravno tako udeležuje različnih tekmovanj. Ji kdaj priskočite na pomoč z vašimi nasveti in izkušnjami?

Ja, konstantno ji pomagam in ji nudim nasvete, ko me vpraša zanje.

Glede na to, da je vsa vaša družina povezana z jadranjem in da je vaš ter sestrin trener oče, verjetno vsa družina kot celota živi za ta šport?

Res je, jadranje je pomemben del našega življenja, še posebej zame, očeta in sestro, ki se aktivno ukvarjamo s kajtanjem. Kljub temu pa imamo tudi druge interese in dejavnosti. Na primer, mama je kajtat poskusila le enkrat. Moj cilj je, da kajtat naučim še mojo punco, ko končam z olimpijskimi igrami, ko bova imela več časa za to.

Kaj poleg športa še radi počnete v življenju?

Poleg kajtanja rad uživam v vseh adrenalinskih športih, kot so paragliding, smučanje, kolesarjenje itd. Ker veliko časa preživim na treningih in tekmovanjih, kjer je vedno prisoten pritisk in adrenalin, si v prostem času zelo rad vzamem čas za družino in prijatelje. Pogosto si s punco privoščiva kratek oddih, se odmakneva in greva sprostit v naravo ali pa postaneva turista za vikend. Ko sem doma, vedno pomagam v družinskih hotelih. Poprijeti za vsakdanje opravilo je pogosto na nek način odklop in neke vrste meditacija, če želite.

Vas pred olimpijskimi igrami čaka še kakšna pomembna preizkušnja?

Po nedavni simulaciji olimpijskih iger, kjer sem končal na drugem mestu, nas čaka še svetovno prvenstvo v Hyeresu v Franciji. To bo še ena pomembna preizkušnja, ki mi bo pomagala izpopolniti mojo pripravljenost in strategijo pred olimpijskimi igrami.