"Čas je, da Finsko in Švedsko pozdravimo kot polnopravni članici Nata," je Stoltenberg dejal na novinarski konferenci s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem. "Jasno je, da sta državi izpolnili pogoje in sta zavezani dolgoročnemu partnerstvu s Turčijo," je nadaljeval in pojasnil, da sta državi znatno okrepili sodelovanje s Turčijo v boju proti terorizmu in da je bilo Turčiji že izročenih več oseb.

Cavusoglu pa je bil na novinarski konferenci veliko bolj zadržan. Po njegovih besedah dosedanji ukrepi nordijskih držav še niso bili zadostni. "Finska in Švedska sta izjavili, da sta zavezani svojim obljubam, vendar šteje le izvajanje dogovora," je dodal.

Švedska in Finska sta se spričo vojne v Ukrajini odločili končati desetletja trajajočo politiko vojaške nevtralnosti in sta maja uradno zaprosili za članstvo v zvezi Nato. Velika večina zaveznic je njuno prošnjo odločno podprla. Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo že 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament.

Potem ko je Madžarska po besedah Stoltenberga zatrdila, da bo pristopne protokole Finske in Švedske ratificirala še pred koncem leta, tako edino oviro za širitev zavezništva zdaj predstavlja Turčija.

Ankara je sprva blokirala začetek pristopnega postopka, češ da nordijski državi podpirata teroristične organizacije, še posebej kurdske borce in privržence islamskega klerika Fethullaha Gülena.

Čeprav so vpletene strani v začetku poletja dosegle dogovor, Ankara še vedno ni ratificirala širitve zavezništva, turški predsednik pa je večkrat zagrozil, da bo zamrznil njuni prošnji za članstvo, če državi ne bosta izpolnili danih obljub oziroma izročili več deset ljudi, ki jih Ankara obravnava kot teroriste.