Kot kažejo prve ocene monitoringa, ki ga izvajajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, je klopov letos skoraj za polovico več kot lani. To pomeni, da je tudi več možnosti, da se ljudje okužijo s klopnim meningoencefalitisom in lymsko boreliozo. 

"Na različnih točkah Slovenije, kjer vzorčimo klope, opažamo neobičajno veliko število klopov, po prvih ocenah jih je letos več vsaj za polovico," je za Regional povedal kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar. "Klopi so aktivni takoj, ko je temperatura zemlje nad 6 stopinjami Celzija in letošnje visoke temperature v začetku leta so zelo vplivale na njihov zgodnji pojav. Poleg ugodnih temperatur je večje število klopov povezano tudi s povečanim številom srnjadi. Prav srne in jeleni so glavni gostitelji odraslih gozdnih klopov." Od več vrst klopov je gozdni klop tisti, ki se prisesa na človeka, zato je, če je okužen, tudi najbolj nevaren za človeka. V urbanih okoljih se ličinke klopov prenašajo tudi z malimi sesalci, kot so miši, podgane, pa tudi s ptiči.

Klopi so se namnožili tudi v slovenski Istri. Kot je pojasnil Trilar, so vzorčenje pod Črnokalskim robom začeli izvajati že v začetku februarja zaradi višjih temperatur, in sicer na več točkah, med njimi so Vremščica, Hrastovlje, Kastelec, Vanganel, pa tudi nižje ležeče točke. Zakaj so se klopi razširili praktično do morja?

To ni nenavadno. "Na severnejših področjih, od Postojne do Murske Sobote, imajo klopi dvojni višek aktivnosti, in sicer v maju in juniju, ko je višek, nato aktivnost pada čez poletje, ker je prevroče. Konec avgusta in septembra se znova aktivirajo, a v manjši meri in so aktivni, dokler temperatura zemlje ne pade pod šest stopinj. Na Primorskem pa so aktivni že konec aprila in v maju, nato jih čez poletje skoraj ni, saj se v razmerah nižje vlage in visokih temperatur hitro izsušijo. Aktivirajo se ponovno septembra in oktobra ter so v primeru višjih temperatur lahko aktivni čez celo zimo. Bližje gremo morju, boj se faza aktivnosti pomika v zimo," opozarja Trilar. Tudi sicer je klopov v senci pod drevesi in grmi več kot na soncu.

Kje v Sloveniji so najbolj ogrožena območja za okužene klope in ali sodi vanje tudi slovenska Istra? Z virusom borelije okužene klope najdemo že povsod po Sloveniji, medtem ko je večje pojavljanje klopnega meningoencefalitisa zaznati na področju, ki sega od severne meje (Gorenjska, Koroška), čez širše območje Ljubljane, vse do Kočevske in zahodnega dela Dolenjske, na Primorskem pa je teh okužb manj.

Strokovnjaki opozarjajo na preventivne ukrepe, kot so svetla oblačila na sprehodih v naravo, dolge hlače, dolgi rokavi, škornji. Vse izpostavljene dele kože je potrebno namazati z repelentom. Po vrnitvi iz narave se natančno pregledamo, oblačila pa operemo.  V primeru, da opazimo klopa, ga moramo čimprej odstraniti.