V prvem četrtletju letos je šlo v stečaj 344 podjetij, kar je nekaj več kot med januarjem in marcem lani. Vendar je bilo nato v drugem četrtletju število stečajev za 29 odstotkov nižje kot pred letom dni, v tretjem pa za 22 odstotkov. Med aprilom in junijem letos je šlo v stečaj 222 podjetij, v obdobju od julija do septembra jih je sledilo 279.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je bil sprejet v času prve epidemije covida-19, razglašene sredi marca, je zamaknil nekatere roke v insolvenčnih postopkih. Med drugim je bilo odloženo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja.

ZAČENJA SE KURILNA SEZONA: Tukaj so razlogi za prehod na toplotno črpalko

Oskrba s toploto je v našem življenju zelo pomembna Ko vstopimo v hladno okolje, naše telo prerazporedi kri do trupa in tako ščiti ter ohranja toploto vitalnih organov. Hkrati telo omejuje pretok krvi v kožo, kar pomeni, da lahko dlje časa zadržimo več notranje toplote.

Zakon je tudi določil, da poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije covida-19. Ukrep se je uporabljal v času trajanja epidemije, to je do konca maja, in nato še tri mesece po prenehanju ukrepov. Prav tako je določil, da je insolventnost družbe posledica covida-19, če opravlja dejavnost, ki se je začasno ni smelo opravljati oz. se jo je bistveno omejilo.

Vlada je podjetjem, ki so se zaradi epidemije znašal v finančnih težavah, ponudila različne oblike pomoči, med drugim odlog odplačevanja posojil ter subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Večina ukrepov še velja.