Na naše vprašanje, če morda spremljajo stanje populacije galebov, so nam na vseh štirih istrskih občinah odgovorili, da ne. Prav tako tega ne izvajajo javna podjetja. Prav tako do sedaj še niso prejeli nobenih opozoril o njihovem prekomernem razmnoževanju.

So pa na ankaranski občini navedli, da njihovi naravovarstveni nadzorniki v Krajinskem parku Debeli rtič redno spremljajo stanje ptic v krajinskem parku in na območju sv. Katarine. Beležijo precej opažanj rumenonogega galeba, zlasti pozimi jih je tam veliko, a ocenjujejo, da ne gre za zaskrbljujoče številke.

V vseh štirih občinah pa opažajo, da je v slovenski Istri velikokrat možno opaziti, da občani s hrano za ljudi krmijo prostoživeče živali – na javnih površinah predvsem ptice, pa tudi ribe in druge živali. Ob tem so poudarili, da takšna hrana zanje iz veliko razlogov ni ustrezna, saj ne zadosti njihovim potrebam po vnosu življenjsko pomembnih hranil, zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi lahko prenašajo bolezni, izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, se preveč razmnožijo, med njimi se poveča tekmovalnost.

Na ta način prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo neugodni pogoji za življenje. Hkrati se zaradi odvržene hrane razmnožijo podgane in drugi glodavci. Ob tem se na občinah zavedajo, da gre za tematiko, ki zahteva posebno pozornost v mestih in tudi drugje. Nenazadnje je odvržena hrana neestetska in je tudi zato v mestih ne želijo.

Opozorili so, da je ključno zavedanje, da hranjenje prostoživečih živali s hrano za ljudi posega v njihovo naravno prehranjevanje in lahko povzroča bolezni. Prav tako tovrstno hranjenje živali spodbuja, da odnašajo ter raznašajo hrano in odpadke, ki so zanje škodljivi: "Zato je treba opozorila jemati skrajno resno; za lepše okolje, v katerem živimo in katerega del so prav te živali."

Prav zaradi škodljivih posledic hranjenja prostoživečih živali, imajo vse štiri obalne občine to urejeno v posameznih odlokih, ki prepovedujejo hranjenje domačih, prostoživečih, zapuščenih ali divjih živali na vseh javnih površinah.

Za tako dejanje je predpisana globa v višini 200 evrov za posameznika. Nadzor opravljajo občinski redarji in občinski inšpektorji.

Da bi bili občani čim bolj ozaveščeni glede pravilnega odlaganja odpadkov in da jih ne puščajo ali odmetavajo zunaj košev ali zabojnikov, vse štiri občine v sodelovanju z Medobčinsko upravo Istre na področju medobčinskega varstva okolja kontinuirano izvajajo akcije osveščanja občanov o pomenu čistega in bolj zdravega življenjskega prostora.

Ob tem so navedli, da so bile do sedaj izvedene kampanje, ki so se nanašale na štiri področja: neustrezno zavržene cigaretne ogorke, pobiranje pasjih iztrebkov, boj proti plastičnim vrečkam in hranjene prostoživečih živali. V vseh štirih obalnih občinah se zavedajo, da jim lahko samo s skupnimi močmi uspe skrbeti za zdrav, čist in urejen prostor.