Kot je pojasnil vodja projekta Valter Suban s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu, so med drugim v okviru projekta opravili analizo tveganj, pri čemer so si pomagali z najsodobnejšim računalniškim programom. "Ugotovili smo, kje so največje možnosti trčenj in nasedanj plovil v predelu severnega Jadrana, in na podlagi tega smo ocenili maksimalno in najbolj verjetno količino olja, ki bi se ob tem razlila," je povedal.

Poleg tega so s pomočjo projekta ugotavljali, katere službe so v vseh treh državah aktivirane ob razlitjih in kakšna oprema je ob tem uporabljena: "Sprva smo ugotovili, kakšno je dejansko stanje glede opreme in služb, ki so v to aktivirane, saj imajo v različnih državah za to različne pristojnosti," je dejal.

Opozorili so tudi na pomanjkljivosti na področju metodologije in poimenovanja opreme. "Pomanjkljivosti so se še posebej izkazale med šolanjem in usposabljanjem ter na vajah. Kajti če rečeš skimmer, to je pobiralec olja, to ni enako za vsa olja. Še naprej si bo treba prizadevati, da se poenoti metodologija opreme," je povedal Suban.

V sklopu projekta so nato analizirali še občutljivostna področja. Če so do zdaj take analize opravljali zgolj glede na ekološke standarde, so pri tem projektu upoštevali še geomorfološke in socioekonomske dejavnike; pri prvih so upoštevali lastnosti obale in kako se jo lahko ob razlitju očisti, pri socioekonomskih dejavnikih pa so pod drobnogled vzeli, na kaj vse bi razlitje vplivalo. Podali so tudi skupno oceno z upoštevanjem vseh treh dejavnikov.

Projekt Namirs, vreden nekaj več kot 950.000 evrov, je financiral generalni direktorat Evropske komisije za civilno zaščito in humanitarno pomoč. Začel se je marca 2022, vodil pa ga je izvršni sekretariat Srednjeevropske pobude (SEP) v Trstu.

V Sloveniji sta bila projektna partnerja Uprava RS za zaščito in reševanje ter Fakulteta za pomorstvo in promet, kot pridruženi partner je sodelovalo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor, Uprava RS za pomorstvo pa je izdala pismo podpore. Projektna partnerja v Italiji sta bila tržaška obalna straža in nacionalni inštitut za oceanografijo in aplikativno geofiziko, na Hrvaškem pa ministrstvo za morje, transport in infrastrukturo ter Jadranski izobraževalno-raziskovalni center za odziv na nenadno onesnaženje morja.

Projekt sicer služi tudi za revizijo načrta ukrepov za preprečevanje večjega onesnaženja Jadranskega morja ter pripravljenost in odzivanje nanj. Ta načrt je bil zasnovan leta 2005, a nikoli ni začel veljati, ker ga niso ratificirale vlade vseh treh partnerskih držav.