Kot so nam pojasnili v Luki Koper, so že v začetku lanskega leta, še pred uradno razglasitvijo epidemije v Sloveniji, ustanovili delovno skupino internih strokovnjakov, ki jo sestavljajo predstavniki s področja pristaniške varnosti, nabave, komuniciranja, kadrovske službe in področja varovanja zdravja zaposlenih – slednji ima nosilno vlogo in koordinira delo skupine.

Skupina se je v prvem valu epidemije lani dobivala vsak dan in sproti prilagajala ukrepe glede na odloke vlade in na razmere v pristanišču, kasneje pa so frekvenco prilagajali razmeram, a se je skupina srečevala vsaj enkrat tedensko. Že takoj na začetku so pripravili protokole za primere okužb tako na ladjah, ki prihajajo v pristanišče, kot na kopnem.

"Veliko smo delali na preventivi, predvsem na osveščanju zaposlenih. Na srečo delo v pristanišču poteka večinoma zunaj, na odprtem oziroma v strojih, kjer sedi samo en posameznik, zato smo v vseh dosedanjih valih epidemije imeli relativno malo obolelih. V enem dnevu jih je bilo največ 50, kar je zanemarljivo glede na število zaposlenih, ki jih je poleg delavcev zunanjih podjetji 1.600," pravijo v koprski luki.  

Uvedli so tudi ukrep omejitve internega prevoza, kar pomeni, da je veljala omejitev dovoljenega števila ljudi na internih avtobusih. V času najhujših valov epidemije je bila ta omejitev približno polovica dovoljenih potnikov, prav tako so omejili število ljudi v službenih kombijih. So pa zaradi zmanjšanja števila ljudi na avtobusih uvedli pešpoti, tako je nastala varna pešpot do kontejnerskega terminala in terminala za sipke tovore. "Na terminal za generalne tovore, ki je tudi drugi najbolj številčen (po kontejnerskem), pa že sicer ljudje hodijo peš, saj je najbližji. Gre za koridor, ki je primerno označen in zaščiten, kajti hoja po pristanišču je sicer prepovedana."

Prilagodili pa so tudi delo izmen in s tem dosegli, da ne prihaja do prevelikega kopičenja ljudi na enem mestu. "Na primer v garderobah, da ne prihaja do srečevanj sodelavcev, ki so zaključili delo, s tistimi, ki na delo šele prihajajo," so s primerom ponazorili v Luki Koper.

Ali še vedno prakticirajo delo od doma?

V času epidemije je bila sicer rizična skupina delavcev prva, ki so ji omogočili delo od doma, pravijo v koprskem pristanišču. Gre za starejše sodelavce oziroma take s pridruženimi oz. kroničnimi boleznimi. Ob tem v luki priznavajo, da je možnost dela od doma omejena iz objektivnih razlogov. "Velika večina od 1.600 zaposlenih namreč dela v operativi, kar pomeni, da svojega dela ne morejo opraviti od doma. Za vse ostale, ki delajo v strokovnih področjih oziroma v administraciji, pa smo tudi z omejitvami dovoljenega števila ljudi na določeni kvadraturi dosegli, da jih je približno polovica delala od doma."

Trenutno nihče od delavcev ne dela od doma, so se pa lotili sprememb pogodb o zaposlitvi, ki po novem omogočajo dogovor med delavcem in delodajalcem za delo od doma tudi, ko ni uradno razglašena epidemija.