Kolesar pade in se poškoduje, dobi zdravstveno oskrbo, nato pa zdravstvena ustanova obvesti policijo o dogodku. Kolesar dobi kazen. Kljub temu da ni nikogar drugega ogrožal in nikomur drugemu povzročil poškodb. Le sebi in svoji lastnini. Podobno pa velja tudi za voznike e-skirojev, koles z motorjem … Je takšno kaznovanje primerno? Na nas se je obrnilo več bralcev, ki menijo, da to še zdaleč ni primerno. Pojasnila pa smo iskali še na ministrstvu za infrastrukturo in na Policijski upravi Koper.
JE PRAV, DA SO SAMOUDELEŽENI V PROMETNIH NESREČAH KAZNOVANI? Bralci odkimavajo, to pa pravijo na ministrstvu in PU Koper
Kronika
Večkrat se zgodi, da zdravstvene ustanove (urgence) obravnavajo paciente, ki so utrpeli kakšno poškodbo ob padcu s kolesom, e-skirojem, kolesom z motorjem ... Kadar pride do takšnih primerov, zdravstveno osebje vedno obvesti policijo, ki nato izvede postopek, glede na ugotovljene okoliščine, ki so pripeljale do padca, pa izda ukrep (kazen, obdolžilni predlog) zoper osebe, ki so bile samoudeležene v nesreči.
Da kaznovanje teh oseb, ki so bili samoudeleženi v nesreči, ni primerno, je mnenje več naših bralcev, ki so nam pisali. Po mnenju nekaterih si pri padcu udeležen sam, se pravi, da nikomur drugemu nisi s tem povzročil poškodb ali pa si jih povzročil zgolj na svoji lastnini.
Vedno več klicev na PU Koper iz zdravstvenih ustanov
Na Policijski upravi (PU) Koper so že prejšnji teden v izjavi za javnost pojasnili, da v zadnjem času zaznavajo povečano število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, uporabniki e-skirojev, e-koles in mopedisti. "Še zlasti se je v zadnjem času povečalo število klicev iz zdravstvenih ustanov, kjer so pomoč poiskali ti udeleženci, ki so bili v prometnih nesrečah samoudeleženi. Veliko je pa tudi nesreč, ki jih udeleženci niti ne prijavijo," je dejal Peter Leban s PU Koper.
Letos so na območju PU Koper obravnavali 1.051 prometnih nesreč (lani 1.123), v katerih je bilo udeleženih 75 (67) kolesarjev, 8 (13) je bilo huje, 52 (34) pa lažje telesno poškodovanih. Udeleženih je bilo 6 (6) voznikov lahkih motornih vozil (e-skirojev), od katerih sta se 2 (2) lažje telesno poškodovala, 17 (21) voznikov mopedov, 1 (lani 2) huje poškodovan in 13 (8) lažje ter 28 (15) voznikov mopedov, katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h. Od teh se je 1 (2) hudo poškodoval in 20 (10) lažje.
Največ prometnih nesreč na Parenzani
Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so izguba ravnotežja in nepravilnosti na prevoznih sredstvih, neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, prekratka varnostna razdalja ter nepravilnosti pri prehitevanju. "Največ prometnih nesreč policisti obravnavajo na priljubljeni kolesarski stezi Parenzana. Veliko večje težave z omenjenimi kategorijami udeležencev cestnega prometa pa zaznavamo v mestnih središčih, na parkiriščih, garažnih hišah in na drugih površinah, kjer obstaja velika možnost srečanja vseh teh kategorij voznikov z ostalimi kategorijami, kot so pešci in ostalim prometom," je še pojasnil Leban.
Na naša vprašanja o kaznovanju voznikov, ki so bili samoudeleženi v prometnih nesrečah pa so nam na PU Koper pojasnili, da "zagotovo obstajajo različna mnenja glede zakonodaje, vendar policisti delujejo po veljavnih predpisih in zakonih, različna mnenja pa lahko komentirajo nekatere druge institucije in strokovnjaki".
Pojasnila ministrstva za infrastrukturo
Kaj pa menijo na ministrstvu? Kot so nam pojasnili, definicijo prometne nesreče določa zakon o pravilih cestnega prometa v 109. členu. "In sicer je to nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda," navajajo.
Prometna nesreča z majhno poškodbo je prometna nesreča I. kategorije, ki ima za posledico le manjšo poškodbo na udeleženih vozilih v obliki odrgnin, zdrsnin, vdrtin ipd., niso pa huje poškodovani podvozje ali naprave za upravljanje ali zaviranje, ali pa je nastala samo škoda na objektih, stvareh ali okolju.
V II. kategorijo spadajo prometne nesreče, pri katerih je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana; v III. kategorijo prometne nesreče, pri katerih je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana; v IV. kategorijo pa prometne nesreče, pri katerih je kdo umrl ali pa je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.
Ta isti zakon v 111. členu določa, da mora policist priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije, opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled. Priti pa mora tudi na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreče v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče, ali če ga o prometni nesreči obvesti oseba, ki ni udeleženec prometne nesreče, in ugotoviti, ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu. Če pri tem ugotovi kršitve v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za udeležbo v cestnem prometu, opravi postopek iz drugega odstavka 111. člena.
Zdravstvena ustanova mora obvestiti policijo
V 111. členu zakona je določena tudi obveznost zdravstvene organizacije, zavoda ali zasebnega zdravnika, ki mora policijo obvestiti o sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da je bil poškodovan v prometni nesreči (prometna nesreča II. ali III. kategorije) in smrti poškodovanega v prometni nesreči (prometna nesreča IV. kategorije).
Vprašali smo jih tudi, kako na ministrstvu komentirajo omenjena mnenja bralcev glede samoudeležbe kolesarjev, voznikov e-skirojev in mopedistov v nesrečah. Prav tako nas je zanimalo, ali bi bilo po njihovem mnenju smiselno spremeniti zakonodajo, da se samoudeležene v manjših nesrečah, v katerih ni prišlo zaradi hujših prekrškov, kot so vinjenost, nevarna vožnja in podobno, ne bi izrekalo kazni.
Kot so poudarili, konvencija o cestnem prometu, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija, v 31. členu določa, da je vsak voznik ali vsak drug uporabnik ceste, ki je vmešan v prometno nezgodo, dolžan obvestiti policijo, če je v nezgodi kdo ranjen ali ob življenje in ostati ali se vrniti na kraj nezgode, dokler policija ne pride, razen če mu ni dovolila tega kraja zapustiti in če ni dolžan pomagati ranjencem ali če ni njemu samemu potrebna pomoč.
"Država podpisnica te konvencije lahko opusti navedeno obveznost v svoji nacionalni zakonodaji le v primeru, kadar ni nihče huje ranjen (torej le v primeru prometne nesreče I. in II. kategorije) in kadar nihče od udeležencev v nezgodi ne zahteva obvestitev policije," so navedli.
Bodo pa pobudo, kot pravijo, preučili: "Skladno z navedenima določbama zakona o pravilih cestnega prometa, določbo konvencije o cestnem prometu in izpostavljeno problematiko (sankcioniranje v primerih, ko je v prometni nesreči udeležen in lažje telesno poškodovan zgolj posameznik, ki je sam povzročil prometno nesrečo, t. i. samoudeležba voznika v prometni nesreči), bo ministrstvo za infrastrukturo preučilo navedeno pobudo."