Potem ko je v sredini novembra višje ležeče predele Goriške že presenetil zgoden sneg, si je marsikdo mislil, da se nam obeta dolga in mrzla zima. Tudi burja je nekajkrat v pretekli jeseni zapihala s polnimi pljuči, a se zima pravzaprav še ni zares začela.
Kaj je krivo, da v sredini januarja beležimo tako visoke povprečne temperature kot že dolgo ne, smo povprašali vremenoslovca Klemna Bandlja iz Cikolna.si. Ta nam je zaupal, da je za toplo zimo kriv predvsem močan polaren vrtinec, ki ne omogoča, da bi se proti jugu, na območja Evrope, širile mrzle zračne mase. "Evropo tako dosegajo bolj vlažne in tople mase z Atlantika, ki pa k nam prinašajo dež in toplo vreme."
Isti vrtinec naj bi bil kriv za ekstremno mrzle temperature v Ameriki. Temperature bodo tako vsaj še ta teden ostale za ta letni čas še naprej visoke, vremenoslovci tudi še ne morejo napovedati, kakšne močnejše burje, vendar se lahko situacija spremeni zelo na hitro.
Vse več vremenskih ekstremov
Bandlja smo povprašali tudi, ali lahko podobno zime pričakujemo tudi v prihodnosti. "Predvsem lahko pričakujemo več ekstremov. Letos je zima topla, lani pa je bilo veliko snega. Še pred tem je bila zima tako mrzla, da je Vipava zamrznila. Morda bo naslednja še bolj mrzla, lahko pa tudi bolj topla, vsekakor bo več ekstremov," razmišlja Bandelj.
Vsekakor nad zimo še ne smemo obupati, saj ta po koledarju traja še vse do 21. marca. Da je za mrzlo zimo še dovolj časa in nas lahko ta kaj kmalu s svojim mrazom pošteno preseneti, je prepričan tudi Bandelj.