Rebrača (Ctenophora) je uvrščena med želatinozni plankton, saj je njihovo telo v precejšnji meri sestavljeno iz vode, a kljub temu to niso meduze. Kot izhaja iz zgibanke Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo Nevarnosti v morju, ki večinoma to niso, ki so jo pripravile Vesna Flander Putrle, Alenka Malej in Manja Rogelja, so dobile rebrače ime po vrstah migetalk oziroma "rebrih", s katerimi plavajo.

So največje živali, ki se premikajo z migetalkami, nekatere lahko zrastejo tudi več kot meter v dolžino. Njihovo telo je hruškaste oblike in popolno dvobočno somerno, najpogosteje prosojno.

Kot nam je pojasnila dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, je pojavljanje rebrač, ker so plankton, "odvisno od prevladujočih tokov, ki jih raznašajo naokoli. Njihovo pojavljanje v priobalnem pasu se zatorej lahko dnevno spreminja in razlikuje od plaže do plaže".

Mnemiopsis leidyi "ni čisto nov fenomen pri nas", pojasnjuje dr. Tinta, saj se ta vrsta na našem območju, podobno kot vzdolž hrvaške obale, množično širi že od leta 2016.

Zanimalo nas je tudi, kako lahko prisotnost te vrste ogroža naše morje? Kot odgovarja dr. Tinta, "obstajajo dobro dokumentirani primeri škodljivih vplivov želatinoznega zooplanktona, kamor spadajo tudi rebrače, na ribogojstvo, turizem, obalno industrijo in infrastrukturo".

Zdi se, tako dr. Tinta, da je invazivna rebrača Mnemiopsis leiydi A. Agassiz, 1865, "ena tistih želatinoznih vrst zooplanktona, ki se še vedno širi in povečuje po številu populacij, z velikimi in razširjenimi vplivi na ekosisteme, v katerih se pojavi. Mnemiopsis leiydi, kot ena najuspešnejših morskih invazivnih vrst na svetu, postaja tudi ekološki modelni organizem za biološke invazije".

Rebrače sicer človeku niso nevarne in ljudi ne morejo ožgati, opeči ali kako drugače poškodovati, ker ne spadajo med ožigalkarje in nimajo ožigalk, je še zapisano v zloženki. Kljub temu pa v času poletne kopalne sezone odvračajo kopalce, saj je plavanje med to "sluzasto jato" resda nekoliko neprijetno.