"Tisti, z malo hrbtenice in poguma, so zdavnaj odšli. "

Ammm, khm, a misliš s temi osebki nemara Darovca? Kolikor vem, se tistemu ni prav nič mudilo z univerze, še več, upiral se je z vsemi štirimi (čudno, bi si mislil, da ga bo, ultra sposobnega "menedžerja v znanosti", vleklo na prosti trg, kjer bodo njegove podjetniške nadveščine lahko zasijale v polnem blišču in kjer njegov borni zaslužek ne bo več omejevan tako, kot je bil v okostenelem javnem sektorju). Pa še sedaj - po anonimki sodeč - preljubi Darko ne more pozabiti nekdanjega delovnega mesta.
Daj, veleum, drugič najprej uskladi dejstva, preden se spraviš klofat po tipkovnici o rečeh, ki jim nisi dorasel. Propagandne težnje so premalo.

Zeh. Lahko bi se domislili česa boljšega od revščine v anonimki. Darovčev smrad zaudarja na kilometre daleč. Pa Trnavčevičkin, Pišotov in Mikoličkin. Sami lenuhi, goljufi in kradljivci. No, lopovi. Vse, kar je zameriti Marušiču, je, da jih ni zatolkel kot zajce, ko je bila za to idealna priložnost. Zdaj se mu pa maščuje.... No, pa saj si je sam kriv.

obUPoHvalnica

Kratka analiza vsebinsko prežvečenega in sistematično tipičnega besedila

a. Magično število 7
Avtor pisma izbere natanko 7 odstavkov, ki tvorijo zunanji videz pisma poslanega "spoštovanim sodelavkam in sodelavcem".

Po odstavkih:
1. odstavek oziroma "sovražnik je vedno zunaj"
Avtor se oddalji od očitkov, ki so nanj ali rektorja UP leteli v zadnjih dneh in najprej nekaj besed nameni problemu visokega šolstva v RS ter pripravi nove zakonodaje, ki je za UP zelo pomembna. Nato povzame, da je srž tega problema ravno ta, da UP ni v LJ in da nimamo strašanskega vpliva na pristojne, ki odločajo, da bi morebiti odločili v našo prid.
To je nenazadnje tudi res, vendar drži tudi, da je rektor dr. Dragan Marušič na volitvah kandidiral za rektorja UP, ki ima sedež na Titovem trgu v Kopru in ne za rektorja UL. Se pravi, vedel je, da je sedež daleč od prestolnice in, kot primeren kandidat, je lahko predvidel, da bo vplivanje na odločevalce slabše kot (npr.) če bi bila UP v LJ.
S tem preobratom želi avtor pisma (v rektorjevem imenu) sporočiti sodelavcem, da je znaten del problema drugje in ne na UP.

Konec koncev, to odrivanje od aktualnih perečih problemov ter mobiliziranje zaposlenih na UP z namenom izkazovanja brezpogojne podpore rektorju pri "njegovem požrtvovalnem boju z vedno slabo Ljubljano", NIMA nikakršne veze z očitanimi malverzacijami, ki smo jim priča v zadnjih dneh.
Upam, da spoštovani delavci UP temu ne bodo nasedli.

2. odstavek oziroma "zabijanje na križ"
Tukaj avtor pisma navede, da je rektor opravil intervju za Sobotno prilogo Dela, nadalje pa zatrdi, da je rektor v njem izkoristil redko dani ekskluzivni medijski prostor za pojasnjevanje videnja zakonske ureditve visokega šolstva. To je nadaljevanje v slogu prejšnjega odstavka. Specificiranje v določeno področje, ki (ponovno in spet!) nima veze z očitanimi malverzacijami, ki smo jim priča v zadnjih dneh. Taka je tudi preostala vsebina tega odstavka.
K trditvi, da je rektor izkoristil "redko dani medijski prostor" pa vas pozivam, da preverite novice v zadnjih mesecih in sami ovrednotite pri kakšnih vsebinah in predvsem na katerih medijih, se je rektor UP pojavljal kot zastopnik UP. Ja, tudi mene je presenetilo dejstvo, da UP dobi medijski prostor takoj, ko za to poskrbijo določene struje svetovalcev in politike.

3. odstavek oziroma "zgodovina kolektivne krivde"
Ta je najdaljši v celotnem pismu, zato se ga bomo lotili toliko bolj previdno. Poleg dolžine, pa je problematičen zgolj zaradi vsebin, ki jih spretno prepleta in povezuje preko vzporednic, ki zares nimajo smisla.

Najprej, vodstvo UP v zadnjih mesecih ni bilo pod nikakršnim pritiskom, saj v Senatu UP in Upravnem odboru UP, sedijo roboti, rektorjev glasovalni stroj, rentniki, ki naredijo vse, kar naroči rektor. Tisti, z malo hrbtenice in poguma, so zdavnaj odšli.
"Nepremišljene odločitve iz prejšnjih let" pa je sestavek, ki odvrne odgovornost od trenutnega rektorja, na vse pretekle in njega postavi v vlogo mučenika, ki želi UP le najboljše. Da so odločitve bile "nepremišljene" je v okviru Senata UP v monologih dolgih skoraj 60 minut ugotavljal in odločal prof. Rok Strašek, ki je na UP sicer zaposlil ženo, je direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske ter poslovno sodeluje z UP preko svoje firme, vendar to zdaj ni bistvo. Pravno pri vsem tem pa je svetoval odvetnik g. Cugmas, rektorjev prijatelj in odvetnik v pravnih sporih.
V zaključnem delu tega odstavka pa je nesmiselno dodana vsebina prvega odstavka, kjer avtor pisma napove, da bodo grešniki iz zgodovine plačali za svoje grehe. To je zelo pohvalno in ga pri tem podpiram, vendar hkrati zahtevam, da tudi sam prevzame odgovornost za svoje grehe.

4. odstavek oziroma "igranje žrtve"
Tukaj avtor postavi neznano osebo (v našem primeru je to rektor) v nebogljen, ponižen in ranljiv položaj do medijev (o tem preberite analizo mojega drugega odstavka). Ponovna finta v levo, oddaljevanje od trenutne problematike. V drugem delu tega odstavka pa ponovno napadanje sovražnikov (več njih!), ki so ponovno zunaj in ogrožajo tako rektorja kot slehernega posameznika na UP.

5. odstavek oziroma "sprenevedanje"
Avtor ugotovi in izrecno pove, da je UP visokošolska ustanova, ki svojim študentom prenaša znanje in vedenje, ki jim bo pomagalo v življenju. Iz prakse to pomeni, da rektorju podložni študentski predstavniki v organih odločanja in vodenja UP, dobijo službo na UP. Zanimivo, da temu avtor pisma ne nameni niti besedice, čeprav hvalospeva o tem, kaj UP prenaša študentom.
Ne, dragi Dragan. Učite jih klientelizma, nepotizma, maščevalnosti in goreče nevoščljivosti. In to so te vrednote, ki jih producira vrh UP
Dokazali ste, ne rabimo o tem več pisati in odkrivati tople vode.
V drugem delu tega odstavka pa se avtor po navodilu "spin doktorja" direktno izogne problemu ter si zastavi zapovrsti več retoričnih vprašanj na katera naj si naslovnik sam odgovori.
Za nameček, če smem, pa je vsebina in oblika zastavljenih vprašanj na nivoju srednješolca, ki ga tarejo dileme o njegovi lahkosti bivanja.

6. odstavek oziroma "vsebinsko zanikanje in maščevalnost"
Če pozorno preberete celotno vsebino pisma, lahko vidite, da v 6. odstavku avtor zanika vso poprej napisano vsebino in leporečje. Tukaj razberemo kakšne osebnosti je avtor pisma. V prvi povedi jasno pove, da se ne bo mogel boriti proti vedno slabi Ljubljani, da ne bo mogel zagotoviti dovolj denarja za UP, kar je pomembno za vse "nas", da se ne bo mogel udejstvovati v znanstvenem polju, da ne bo mogel na študente prenašati vrednote; znanje, vedenje, saj se bo moral ukvarjati z vsebino anonimke. Pomislimo: vsebina leti na rektorja, ki je zakoniti zastopnik UP. Na njega osebno. Na njegova dejanja. Ne leti na celotno UP, ne leti na vse zaposlene. Upam, da bodo zaposleni na UP dovolj pametni, da ne bodo ponotranjili problematiko, katero se očita rektorju!
Maščevalnost pa jasno napove, saj očitno avtor pisma ne prenese inštrumenta anonimnosti za katerega so se odločili očitno prestrašeni sodelavci UP.
Od rektorja sem pričakoval več modrosti in več povezovalnosti.
No, tega ni.

Dragi rektor dr. Dragan Marušič: ali ste kdaj pomislili, da ste problem vi in osebno vi?

Zadnjega odstavka pa ne bom komentiral, saj je vnovičen poziv k mobilizaciji proti zunanjemu sovražniku.

Ja, spodaj se pa res vidi, da Marušičevi komentirajo 3x več od Darovčevih, trot zagamani...
Sicer pa - a je Darko Darovec (ali kdo drugi iz njegovega krdela, Lučka Čokica, denimo), za svoja dejanja kdajkoli prevzel odgovornost?

Ja, zdaj so vsi drugi krivi, za marušičeve nepravilnosti.
Naj enkrat prevzame odgovornost za svoje odločitve in dejanja!