Državni zbor je zahtevo medija, katerega ime so prikrili, pred tem v celoti zavrnil. Pri tem se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in zavzel stališče, da podatki o točnih dnevih odsotnosti poslanca niso prosto dostopni. Po mnenju DZ bi namreč razkritje podatka, kdaj je poslanec koristil letni dopust ali bil bolniško odsoten, pomenilo poseg v njegovo zasebnost.

Na višino plače vpliva tudi bolniška odsotnost. Do zdaj razlog za razlike v izplačilih ni bil znan, po odločitvi IP pa bo mogoče preveriti tudi dneve odsotnosti posameznih poslancev.

Informacijski pooblaščenec je takšno stališče zavrnil. Ugotovil je, da državni zbor odsotnost poslancev vodi v različnih tabelah, iz katerih so razvidni njihova imena in priimki, datumi odsotnosti ter skupno število dni odsotnosti po posameznih razlogih. Iz tabel so tako razvidni dnevi odsotnosti zaradi različnih razlogov, med drugim rednega letnega dopusta, bolniške odsotnosti in očetovskega dopusta.

Po presoji informacijskega pooblaščenca je ime in priimek poslanca skupaj z datumom njegove odsotnosti podatek, ki je povezan z opravljanjem javne funkcije. Zato gre za podatek, ki mora biti dostopen javnosti. "Koliko časa in katere dni je posamezen javni funkcionar opravljal javno funkcijo, je zato podatek, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije," so zapisali pri IP.

Drugače je pri podatkih, ki razkrivajo razlog odsotnosti, če je ta zasebne narave. Takšen podatek po presoji IP ni vedno povezan z opravljanjem javne funkcije in zato uživa posebno pravno varstvo. V konkretnem primeru je bil razlog odsotnosti razviden že iz poimenovanja posamezne tabele, zato je IP odločil, da je treba poimenovanje tabele oziroma razlog odsotnosti prekriti.