Januar, sploh če so temperature za ta čas neobičajno visoke in je v zraku precej vlage, je tisti mesec, ko se pojavi največ primerov gripe. Bolezen, ki je morda že rutinska, lahko preraste tudi v hujše zaplete.
"Gripe v resnejši obliki še ni. Z laboratorijskimi analizami smo sicer dokazali prisotnost gripe v regiji, virus torej je, nimamo pa nobenih indicev, da je kakšna večja pojavnost med splošno populacijo," je za Regional povedal Marko Vudrag, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica.
Virus, ki so ga zaznali na Zavodu za zdravstveno varstvo, je standarden virus gripe, ki ne sodi med nevarnejše viruse. Simptomi obolenja so klasični: suho grlo, kašelj, vročina, slabost, bolečine v hrbtu in sklepih. Pacient je ponavadi utrujen in nezmožen opravljanja dela.
Vudrag ob morebitnem obolenju z vročino svetuje počitek, bolnik pa naj v času gripe pazi nase in na ljudi iz okolice. Kašlja naj le v robec ali rokav in ne v roko, ker se virus širi kapljično prek kljuk in ostalih predmetov. Bolnik naj bo izoliran od okolice, naj počiva, spije naj veliko tekočine in jemlje sredstva proti vročini.
Hujše nevarnosti ni, a se nikoli ne ve
Gripa sama po sebi ni nevarna, težji primeri pa se lahko pojavijo pri nosečnicah in majhnih otrocih. Tudi sicer se nikoli ne ve, kako bo na virus odreagiral naš imunski sistem. Če imamo zelo burno imunsko reakcijo, človeku grozi celo smrt. "Gripa ni povsem nedolžna, kljub temu da pri veliki večini izzveni v nekaj dneh. Vendar zakaj bi človek bil bolan, če se lahko cepi?" zaključi Vudrag.