Grčija bi lahko po izteku drugega programa pomoči potrebovala še okoli 10 milijard evrov, je ocenil grški finančni minister Janis Sturnaras. Atene pričakujejo, da jim bodo evrske države ta denar zagotovile brez postavljanja novih pogojev oz. novih varčevalnih ukrepov, torej kot navadno posojilo in ne nov program pomoči.
Grčiji bo po preteku drugega programa pomoči v prvi polovici prihodnjega leta za leti 2014 in 2015 zmanjkalo okoli 11 milijard evrov, evrske države pa so obljubile, da ji bodo, dokler se ne bo vrnila na dolžniške trge, zagotovile dodatno podporo, pišejo tuji mediji.
"Če bo Grčija potrebovala nadaljnjo pomoč, bo ta znašala okoli 10 milijard evrov," je v nedeljo objavljenem pogovoru za grški časnik Proto Thema, ki ga povzemajo tuji mediji, dejal Sturnaras.
"Ne govorimo o novem programu pomoči, temveč o gospodarski podpori brez novih pogojev," je poudaril minister. Kot je dodal, so cilji, ki se tičejo grških zavez, danih v zameno za mednarodno pomoč, zastavljeni do leta 2016, na nove ukrepe pa da ne morejo pristati.
Da bo Grčija potrebovala nekaj več kot 10 milijard evrov dodatne pomoči, je v soboto ocenil tudi evropski komisar za energijo Günther Oettinger.
Sturnaras je sicer za omenjeni grški časnik zatrdil še, da nove razprave o delnem odpisu grškega dolga ni bilo in da bo v prihodnje veliko odvisno od tega, ali jim bo uspelo zabeležiti primarni proračunski presežek, torej pred obrestmi na dolg zabeležiti več proračunskih prihodkov kot odhodkov.
V danes objavljenem pogovoru za nemški poslovni časnik Handelsblatt je Grk izpostavil, da lahko država dolg zniža tudi na druge načine, denimo z rahljanjem pogojev, vezanih na dosedanja programa finančne pomoči. Povedal je, da bi lahko prihodnje leto izpolnili oba pogoja za vrnitev na trg dolgoročnih obveznic - primarni presežek in rast bruto domačega proizvoda (BDP) dve četrtletji zapored. "Velik uspeh bi bil, če bi lahko z izdajo novih obveznic trge testirali v drugi polovici leta 2014," je ocenil. Dodal je, da bi se najprej skušali zadolžiti za manjšo vsoto, denimo za tri do pet milijard evrov ali še manj.
Grčija je v recesiji že šesto leto. Letos naj bi se njeno gospodarstvo skrčilo za 4,2 odstotka (po ocenah centralne banke za 4,6 odstotka), na pot skromne rasti pa naj bi se ranljiva evrska država vrnila prihodnje leto. Leto 2012 se je grški BDP skrčil za 6,4 odstotka.
Grški državni dolg je konec decembra znašal 321,6 milijarde evrov, potem ko je bil konec decembra pri 305,5 milijarde evrov.
Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo pav mednarodna posojila. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.
