Prepoved pitja alkohola na javnih mestih je znova na tapeti. Ljubljanska mestna svetnica Mojca Kucler Dolinar iz vrst NSi je odlok o prepovedi pitja alkohola na javnih mestih v Ljubljani tudi predlagala v obravnavo na mestni svet. Vroča debata na to temo je bila tudi v oddaji Pogledi Slovenije. Prepovedi je tam nasprotoval psihoterapevt Andrej Perko, ker se je boj proti alkoholu skozi zgodovino izkazal za jalovega. Za mnenje o tem smo povprašali medicinsko stroko, gostinca in mladega aktivista.
Na Ptuju imajo prepoved uživanja alkohola na javnih površinah in na javnih krajih že od leta 2010, v Velenju od 2011, v Kranju od novembra 2012. Iz obalnih občin so nam že pred časom na vprašanje, ali nameravajo, podobno kot Kranj, uvesti kakšne omejitve pri tovrstnih zabavah oziroma prepovedati pitje alkoholnih pijač na javnih mestih, odgovorili, da v tej smeri ne razmišljajo.
Milan Krek, direktor območne enote Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, nam je o tej problematiki povedal: "Z alkoholizmom se bori na dolge proge, ne na kratke. Vsako pitje alkohola še ni alkoholizem. Velik del težave je sama kultura, v kateri živimo, saj je alkohol del te kuture. Čeprav je Istra vinorodno območje, glede alkoholizma naše področje ni v samem vrhu. Takšni kampanjski štosi mi ne dišijo. Mladi ne pijejo verjetno kar tako. Potrebno se je nekaj drugega vprašati, kje so razlogi za takšno početje, preden se zganja represijo. To me spominja na zgodbo turškega Sultana Murata, ki je živel v 16. stoletju. V Istanbulu je prepovedal uživanje alkohola, tobaka in kave. Ponoči je preoblečen v meščana hodil po mestu in preverjal izvajanje svojega ukaza. Kršitelji zakona so bili usmrčeni, čeprav je bil sam Murat stalen pivec. Takrat je umrlo okoli 20.000 ljudi. Danes pa še vedno pijejo tam kavo."
Povprašali smo tudi koprskega gostinca, ki podpira tovrstno prepoved. Razložil nam je: "Sem za prepoved, vendar se mi zdi, da zamujamo s tem že 10 let. Havba partiji so bili že od vedno, vendar se je s krizo to še dodatno razširilo. Tudi k nam v lokal prihaja mladina, zaradi tega imamo nenehno opravka z inšpekcijami, kar zna biti zelo stresno. Vendar že zaradi cen in našega nadzora se ne morejo opijaniti tako kot na javnih površinah. K alkoholu pristopajo vedno mlajši in pravzaprav nimamo pri tem več opravka s havba partiji, saj najstniki nimajo avtomobilov, temveč avtobusna postaja partiji. Policaji in inšpekcija jih tam vidijo, vendar jim nič ne morejo. Kasneje jim pa sledijo v lokal. Zdi se mi, da tudi smetijo precej več na javnih površinah, tako da že iz tega vidika bi bilo dobro, da bi to preganjali."
Jan Peloza, predsednik Mladinske Zveze Brez izgovora Slovenija, pa je to komentiral: "Pitje na javnih površinah je v večini primerov v slovenskih občinah smatrano kot problem − predvsem zaradi vidika kršitve javnega reda in miru in neposrednega sporočila, predvsem mladim, da alkohol ni navadna dobrina kot kruh in mleko, ki ga lahko uživamo kjerkoli in kadarkoli. Na slovenski obali nas predvsem bode v oči nočno popivanje mladih na plažah v poletnih mesecih, ki bi lahko s pravilnim pristopom lokalni skupnosti, gostinskim lokalom in predvsem mladim že na kratki rok prineslo številne koristi. Med mladimi bi tako predvsem zmanjšali število poškodb in nesreč, nastalih zaradi prekomernega pitja alkohola, gostinskim lokalom pa bi povečali obisk. Omejitev seveda ne bi veljala v okviru odprtih javnih prostorov v najemu s strani gostinskih lokalov in v okviru javnih prireditev, saj so te priložnosti z zakonom že nadzorovane in ne dopusčajo ali omejujejo vnašanje lastnega alkohola, kar pa je tudi največji problem."
Več iz rubrike Mesta:
Občinsko "zaslužkarstvo" jezi podjetnike