Premier Golob poudarja, da je bila ohranitev slovenske identitete v preteklosti vse prej kot lahka. "Primorska je v novo življenje vstopila v prvem desetletju po drugi svetovni vojni ter ob nastajanju novih mestnih središč in skrbi za svetlo prihodnost ustvarila uspešne politike povezovanja znotraj in izven domačih meja. Iz nje vejeta odločnost in neomajna ljubezen do slovenskega naroda," je v poslanici zapisal premier.

Veliko pohvalo si po njegovih besedah zasluži nesebična medsebojna pomoč za gradnjo skupnega dobrega. Poudaril je, da smo za "boljši jutri odgovorni vsi". "Kulturo spoštljivosti, vgrajeno v identiteto Primork in Primorcev, pa danes širimo tudi v politiko," je zapisal. Prav zato praznik ni zgolj opomin na pravice, izborjene v preteklosti, temveč tudi razmislek o vrednotah in dediščini, ki jo puščamo prihodnjim generacijam.

Dan vrnitve Primorske k matični domovini je sicer državni praznik, ki ni dela prosti dan. Danes mineva natanko 75 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, po kateri je večji del Primorske v okviru tedanje Jugoslavije pripadel Sloveniji.

Letošnjo 75. obletnico so sicer že v sredo obeležili z državno proslavo v portoroškem Avditoriju. Slovesnost je odprl predsednik republike Borut Pahor s pregledom ešalona praporščakov, slavnostna govornica pa je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.