Na infekcijski kliniki zaznavajo večji val okužb dihal in občutijo izjemen pritisk bolnikov. Beović meni, da je ta povezan s staranjem prebivalstva. Sezonske okužbe po njenih besedah najbolj prizadenejo starejše, ki pogosto potrebujejo bolnišnično zdravljenje, "tako da so razmere res težke".

Zasedenost klinike je tako velika, da so bolniki na hodnikih. "Seveda ne gre samo za fizično pomanjkanje bolniških postelj, bolniška postelja je pravzaprav najcenejša stvar, ki se jo lahko kupi, ampak nimamo dovolj kadra," je opozorila. Dodala je, da tu ne gre le za pomanjkanje zaposlenih na infekcijski kliniki, ampak v celotnem zdravstvenem sistemu.

Na kliniko ob tem ne prihajajo le bolniki, ki spadajo na infekcijsko kliniko. "Namreč tukaj ne gre v taki meri za bolnike, ki spadajo na infekcijsko kliniko, ampak za splošne internistične primere, torej pretežno starejše ljudi, ljudi s kroničnimi boleznimi, katerih stanje se poslabša ob enem virusnem respiratornem obolenju in to breme pravzaprav občuti tako internistična prva pomoč, interna klinika kot seveda druge splošne bolnišnice po državi," je naštela.

Vseeno pa pritisk bolnikov ni primerljiv s časi med epidemijo covida-19. "Pravih covidnih pljučnic imamo zelo, zelo malo," je pojasnila. Pri teh pljučnicah namreč bolniki pogosto potrebujejo dodatni kisik ali celo umetno predihavanje. Pretežno gre za necepljene neprebolevnike ali za ljudi, ki imajo resne kronične bolezni, ko pa dobijo covid-19, se razvije tudi pljučnica, je še povedala Beović.