Glasbena šola Koper je tretja največja glasbena šola v državi; danes ima 860 učencev, ki obiskujejo pouk glasbe in se učijo različnih instrumentov, 85 učenk baleta in plesne pripravnice, 90 učencev v predšolski glasbeni vzgoji in pripravnici, 60 dijakov pa obiskuje Umetniško gimnazijo glasbene smeri. Gre za več kot 1.000 otrok, ki so letno deležni celostnega razvoja s pomočjo glasbe in glasbenih dejavnosti glasbene šole, ki je v zadnjih letih strokovno sodelovala z glasbenimi šolami na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, v Avstriji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Poljskem, ponaša pa se tudi s številnimi skladateljskimi dosežki.

Kljub številnim nagradam na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih pa se že leta sooča z vse bolj perečimi prostorskimi težavami, saj palača Gravisi-Barbabianca, v kateri deluje od leta 1955, ne zadošča za vse dejavnosti, ki jih šola izvaja. V njej se nahaja 27 učilnic, pouk pa poteka še v OŠ Koper, v godbenem domu Pihalnega orkestra Koper, v prostorih Arene Bonifika, na Gimnaziji Koper in drugih lokacijah. Pouk poteka tudi v Marezigah, Ankaranu in na Markovcu.

Potek dela na različnih lokacijah sicer omogoča dostopnost večjemu številu učencev, po drugi strani pa je organizacija pouka in nastopov zelo otežena. "Organizacija pouka in nastopov na številnih lokacijah je vse težja in tudi draga, otežuje delo zaposlenim in dostop otrokom ter njihovim staršem. Nekaterih pobud, da bi glasbena šola uvedla učenje novega instrumenta, na primer orgel, v takih razmerah ni mogoče uresničiti. Pravzaprav je brez celovite prostorske rešitve razvoj in nadaljnje kakovostno delo ogroženo," so zapisali v pobudi, ki so jo naslovili na Mestno občino Koper (MOK) kot ustanoviteljico šole in v kateri zahtevajo, da se začne urgentno ukvarjati z iskanjem prostorskih rešitev.

Opozarjajo tudi na dejstvo, da ima koprska glasbena šola zgolj eno dvorano, kjer potekajo vsi šolski in razredni nastopi, uporabljajo jo tudi dijaki Umetniške gimnazije. Zaradi prostorske stiske je onemogočen tudi pouk predmeta orkester in delovanje več orkestrov, ki jih ima šola. 

"Pouka pri predmetu orkester dejansko nimamo kje izvajati, ker nimamo lastnih primernih prostorov. Primorani smo vedno nekje gostovati in se prilagajati. To prilagajanje je logistično zelo zahtevno, saj moramo vse velike inštrumente prenašati, nekatere še prej razstaviti, prenesti notna stojala, stole ... Orkester je potrebno vedno znova postaviti, kar zahteva veliko časa. Zaradi pomanjkanja prostorov tako več kot 30 odstotkov delovnega časa porabimo za logistiko. Dogaja se, da moramo večkrat najemati koncertne klavirje, saj jih v mnogih najetih prostorih ni. Najemamo tudi prevoze za inštrumente z lokacije na lokacijo," navajajo v dopisu županu in mestnim svetnikom.  

Opozarjajo tudi, da nekateri učitelji nimajo učilnic in so primorani poučevati v neprimernih prostorih, če jih sploh dobijo. Vodstvo glasbene šole ne more zagotoviti vsem učiteljem osnovnih delovnih pogojev.

Tudi izvajanje pouka Umetniške gimnazije glasbene smeri zahteva visoke standarde in ustrezno strukturo, kot so učilnice, dvorane ter ustrezni inštrumenti. Zaradi bistveno slabših pogojev, kot jih denimo nudijo Ljubljana, Velenje, Celje in Maribor, se nekateri dijaki ne odločajo za Koper in grejo raje tja, kjer so jim zagotovljeni boljši pogoji za izobraževanje.

"To je škoda za našo regijo, saj prav mladi glasbeniki med petnajstim in devetnajstim letom s svojim glasbenim udejstvovanjem in doprinosom ustvarjajo in zagotavljajo kvalitetne koncerte in dvigujejo umetniško vrednost okolju," poudarjajo.

Učitelji in ravnatelj koprske glasbene šole Iztok Babnik zato MOK predlagajo, da se v proračun in načrt razvojnih programov za leto 2024 umesti izdelavo projektne naloge za nujno prostorsko širitev glasbene šole v višini približno 25.000 evrov, nato pa naj MOK v letu 2025 pristopi k realizaciji te investicije.

"Glasbena šola Koper mora ostati v središču mesta v palači Gravisi-Barbabianca, hkrati pa dobiti ustrezne, dovolj velike dodatne prostore, kjer bodo lahko združene vse njene dejavnosti. Tako bodo prišle do izraza tudi komplementarne izkušnje in znanja ne samo na glasbenem, ampak tudi na področju izobraževanja ter kulturne raznolikosti mesta nasploh," so zapisali. Kot najprimernejšo lokacija ocenjujejo Trg Brolo v povezanih objektih, Palači Vissich-Nardi in Fontico, oziroma v izpraznjenih prostorih bivše upravne enote.

Pobudi Glasbene šole Koper za urgentno reševanje prostorskih težav so se pridružili tudi starši otrok, ki šolo obiskujejo. V pismu podpore, ki so ga naslovili "Naj bo glasba srce Kopra", se sprašujejo, "ali se lahko glasbena šola še naprej razvija in vpliva na celostni razvoj mladih prebivalcev občine in dosega še večje uspehe? Ali lahko v sedanjih okvirih še naprej širi glasbeno in plesno kulturo ter splošno glasbeno razgledanost prebivalstva v slovenski Istri? Ali se v občini sploh zavedamo, kakšno bogastvo prinaša prostoru in kakšen vpliv bi lahko ob boljših pogojih imela na življenje in vsebino mesta Koper?" Ker na ta vprašanja ni pozitivnih odgovorov, podpirajo predlog Glasbene šole Koper svoji ustanoviteljici MOK, da se začne urgentno ukvarjati z iskanjem prostorskih rešitev.