"Imamo moč, sposobnost in inteligenco, da premagamo vsako oviro. Premagali smo že več težkih ovir in še več jih bo pred nami," je v torek glede obiska ZDA dejala Meloni, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Sama do carin ni naklonjena, v začetku meseca je tudi povedala, da se je treba izogniti trgovinski vojni, saj da lahko ta le oslabi Zahod.

V luči tega si bo Meloni, ki poudarja svojo osebno povezanost z ameriškim predsednikom in se je januarja udeležila njegove inavguracije, prizadevala Trumpa odvrniti od njegove carinske retorike do EU. Trump je namreč EU obtožil, da je bila ustanovljena za izkoriščanje ZDA, in v začetku aprila napovedal 20-odstotne carine na uvoz iz unije, ki jih je nato za 90 dni zamrznil.

Do izteka tega roka so sicer v ZDA v veljavi desetodstotne carine na uvoz blaga. Unija je posledično napovedala 90-dnevni odlog izvajanja protiukrepov v odziv na 25-odstotne dodatne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA. V ZDA že od 2. aprila veljajo tudi 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov.

Italija je imela lani za 40 milijard evrov trgovinskega presežka z ZDA, tretjega največjega med članicami EU za Nemčijo in Irsko, poroča bruseljski portal Politico. Dodatne carine bi tako lahko imele velik vpliv na italijanske izvoznike.

Meloni je v zadnjih dneh opravila več pogovorov s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Le dan po obisku Washingtona bo v Rimu gostila podpredsednika ZDA JD Vancea.

Zaradi Trumpove trgovinske politike morda novo znižanje evrskih obrestnih mer

Tretje letošnje zasedanje sveta ECB, ki se je začelo v sredo, mineva v znamenju trgovinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki pretresa svetovno gospodarstvo in vanj vnaša izjemno negotovost. Tudi zaradi tega analitiki vidijo veliko verjetnost, da bo osrednji organ evrske denarne politike še šestič zapored znižal obrestne mere.

To bi bilo obenem sedmo znižanje osrednjih evrskih obrestnih mer od obrata v denarni politiki junija lani.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je po svoji marčni seji z navedbo, da "denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna", nakazal, da bi lahko kljub opozorilom pred naraščajočo negotovostjo prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Z nekaterimi izjavami je to nakazala tudi predsednica ECB Christine Lagarde.

A po marčni seji je svet še dodatno pretresel carinski vrtiljak Trumpa, ki je z uveljavljenimi visokimi sektorskimi carinami na uvoz jekla in aluminija ter avtomobilov, splošnimi dodatnimi carinami, ki jih Trump označuje za vzajemne, napovedanimi dodatnimi sektorskimi carinami ter še posebej ostro trgovinsko vojno s Kitajsko v globalno gospodarstvo vnesel izjemno veliko negotovosti.

Čeprav je Trump del dodatnih carin na uvoz blaga medtem začasno za 90 dni zamrznil in dodatne carine ne veljajo za celoten uvoz, pa je na finančnih trgih prišlo do velikih pretresov, analitiki pa so na novo začeli ocenjevati tudi gospodarske obete.

Vse to naj bi po oceni analitikov zelo verjetno vodilo še v šesto zaporedno znižanje evrske obrestne mere. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, naj bi bila po novem pri 2,25 odstotka, po nekaterih ocenah jo bi lahko svet ECB zaradi Trumpovega učinka v naslednjih mesecih znižal celo pod dva odstotka.

Varuhi evra so se po pisanju medijev tokrat seznanili tudi z novimi ocenami glede inflacije in rasti BDP v evrskem območju. Gospodarstvo naj bi letos zelo verjetno kvečjemu stagniralo, tudi za naslednje leto so obeti šibki. Inflacijo pa bi lahko na kratek rok šok zaradi Trumpove carinske politike medtem morda celo znižal, na daljši rok pa so učinki manj jasni.

Lagarde je sicer ta teden dejala, da je ECB pripravljena uporabiti vsa svoja orodja, če bi trgovinska politika ZDA ogrozila finančno stabilnost. Za evrsko območje sicer tega v Frankfurtu še ne opažajo. Dejansko je zadnje dogajanje okrepilo evro na račun dolarja in povečalo privlačnost naložb v evrske obveznice.

Powell opozarja: Trumpove carine lahko škodijo ameriškemu gospodarstvu

Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je v Chicagu dejal, da se ZDA s tako obsežno carinsko politiko, kot jo uvaja Trump, še niso soočile. Ocenil je, da lahko negotovost, povezana z visokimi carinami, povzroči trajno gospodarsko škodo.

Fed zato za zdaj ne bo spreminjal denarne politike. Powell je opozoril, da carine ogrožajo gospodarsko rast, zaposlovanje in nadzor inflacije. Po njegovem mnenju bodo zaradi njih stroške nosili tudi ameriški potrošniki, saj se pričakuje višja inflacija in večja brezposelnost.

Podobno je opozoril tudi predsednik Fed v Chicagu Austan Golsbee, ki napoveduje stagflacijo – kombinacijo visoke inflacije in nizke gospodarske rasti. Trump pa kljub temu vztraja, da bodo carine plačale izvozne države, in od Feda zahteva znižanje obrestnih mer, česar centralna banka za zdaj ne namerava storiti.

Powellove izjave so v sredo povzročile nov padec borznih indeksov v New Yorku.