"Nova proga je bistvena za obvladovanje rastočega povpraševanja vzdolž poti in povezavo ključnega koridorja v jedrnem omrežju s pomorskimi potmi," so ob odobritvi sredstev za drugi tir zapisali v Bruslju.

Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je izpostavila, da je naložba EU potrebna za izboljšanje železniške povezljivosti Luke Koper kot zelo pomembnega vozlišča za tovorni in potniški promet s srednjo Evropo. "Zato ta projekt ne bo koristil le povezljivosti v Sloveniji, ampak podpira tudi delovanje notranjega trga, saj krepi gospodarsko in socialno kohezijo," so komisarko povzeli v sporočilu za javnost.

Projekt bo, kot so še zapisali na komisiji, s preusmeritvijo cestnega prometa na železnico prispeval tudi k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov ter s tem izboljšal lokalno kakovost zraka v skladu s cilji zelenega dogovora EU, ki jim sledi tudi kohezijska politika.

V projektnem podjetju 2TDK so dodelitev 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev za drugi tir označili za izjemno pozitivno novico, ki dokazuje dobro sodelovanje med 2TDK in vlado oz. ministrstvom za infrastrukturo in vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot so zapisali, je bil namreč postopek izjemno zahteven in dolgotrajen.

"Projekt izpolnjuje vse zahtevne kriterije, ki jih za dodelitev kohezijskih sredstev postavlja Evropska komisija. Dodelitev ponovno potrjuje, da je projekt dober, ekonomsko, finančno, okoljsko primeren, predvsem pa, kar je jasno tudi iz sporočila Evropske komisije, nujno potreben za nadaljnji razvoj Luke Koper, slovenske logistike in gospodarstva ter celotne regije," so še poudarili v 2TDK.

Vrednost drugega tira je ocenjena na 1,194 milijarde evrov, naložba pa bo financirana z različnimi viri. Največji del naj bi predstavljal kapitalski vložek Slovenije, višina pa bo odvisna od morebitnega sodelovanja druge zaledne države. Skupna višina kapitala je ocenjena na 522 milijonov evrov, od česar bo 122 milijonov evrov Slovenija vložila iz pobranega pribitka k cestnini za tovorna vozila ter 200 milijonov evrov iz državnega proračuna. V primeru sodelovanja zaledne države bo le-ta prispevala dodatnih 200 milijonov evrov kapitala, v nasprotnem scenariju pa bo ta delež pokrila Slovenija iz proračuna. Finančna konstrukcija je sestavljena še iz nepovratnih sredstev EU, posojil mednarodnih finančnih institucij in SID banke, posojil komercialnih bank ter povečane uporabnine za železnice v času gradnje.