Zgodba se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili tako Slovenija kot BiH del skupne države. Elektrogospodarstvo, v katerem je bila združena vsa energetika v Sloveniji, je tedaj sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi v naslednjih letih od tam prejemali električno energijo, poroča Delo.

Arbitražni tribunal s sedežem v Beogradu je v minulih dneh izdal delno odločbo, da je družba Elektrogospodarstvo Slovenije upravičena do nadomestila, odškodnine zaradi nedobavljene električne energije iz termoelektrarne Ugljevik v Republiki Srbski v času od junija 2011 do decembra 2021 in zamudnih obresti od začetka lanskega leta do dneva plačila.

Prisojena odškodnina vključno z obrestmi po poročanju Dnevnika znaša 67 milijonov evrov, pri čemer je HSE po poročanju bosanskih medijev od termoelektrarne zahteval 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti.

Terjatve so predmet dveh postopkov, in sicer arbitražnega postopka proti RTE Ugljevik v Beogradu in arbitražnega postopka proti BiH pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu.

V HSE naj bi si po neuradnih informacijah Dnevnika prizadevali, da bi dosojeno odškodnino dobili vrnjeno v naravi, bodisi v obliki lastniškega deleža v Ugljeviku bodisi v obliki električne energije iz elektroenergetskega sistema BiH.

Ne glede na to, da družbo Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS) po sklepu vlade v arbitražah zastopa HSE, prisojena odškodnina pripada EGS. Del odškodnine bo tako prejela država v svoj proračun, del pa HSE. Kolikšen natančno bo delež obeh, v HSE za Dnevnik niso povedali.

Osnovni tožbeni zahtevek HSE v obeh tekočih arbitražnih postopkih, tako v Beogradu kot v Washingtonu, je sicer vreden približno 760 milijonov evrov, skupaj z obrestmi od leta 2014 naprej pa več kot milijardo evrov. Gre za enega najvišjih slovenskih mednarodnih tožbenih zahtevkov, še navaja časnik.