Humanost neke družbe se kaže v ravnanju z njenimi najbolj ranljivimi člani, to pa so otroci, starostniki, ljudje s posebnimi potrebami, nezaposleni in drugi. V času epidemije koronavirusa se je pojavilo več ranljivih skupin, ki potrebujejo podporo širše družbene skupnosti in predvsem bolj spoštljiv odnos do njih. Najbolj prizadeta skupina so v tem trenutku brez dvoma starejši ljudje, predvsem varovanci domov za starostnike. Aktualne razprave v medijih o razmerah v teh ustanovah so resnično pretresljive. O pomenu medgeneracijskega sodelovanja smo se pogovarjali z dr. Majdo Naji, ki se že vrsto let ukvarja z razvijanjem inovativnih oblik na področju dela s starejšimi ter vključevanjem teh vsebin v učne in študijske programe. Dr. Naji je bila višja pedagoška svetovalka, specialistka za globalno izobraževanje in ESD pri NEIS (National Education Institute Slovenia). Govorili smo tudi s prof. dr. Borutom Likarjem s Fakultete za management Univerze na Primorskem, pri katerem je dr. Majda Naji pred kratkim gostovala s svojim predavanjem o AI metodi, ki vnaša v raziskovalne procese spoštljive, pohvalne in razumevajoče vsebine ter s tem pozitivno motivira vse vključene.

Dr. Naji, že vrsto let se ukvarjate z medgeneracijskim sodelovanjem, v naš prostor ste uvedli tudi AI metodo kot pohvalno, priznavalno raziskovanje. Kaj je v tej metodi raziskovanja specifičnega?

Angleški izraz Appreciative Inquiry (v nadaljevanju AI metoda) lahko prevedemo kot spoštljivo, priznavalno, pohvalno ali razumevajoče raziskovanje. Osredotoča se na to, kar je pravilno, pozitivno ali možno, zato krepi pozitivno razmišljanje in socialno povezovanje v skupinah, organizacijah ali skupnostih. V AI metodi je ključno načelo pozitivnosti, ki poleg pozitivnega razmišljanja in socialnega povezovanja pri deležnikih vzbuja občutke, kot so upanje, inspiracija in uživanje pri ustvarjanju z drugimi. Ko ljudje zaupajo drug drugemu, energija teče bolj svobodno, stvari se dogajajo hitreje in motivacija za spremembe se poveča. Ljudje imamo več zaupanja na poti v prihodnost, če s seboj nosimo najboljše dele iz svoje preteklosti.

dr. Majda Naji

Na katerih področjih se lahko ta posebna, pozitivna metoda uporablja?

AI metoda se lahko uporablja na različnih področjih, npr. športu, medicini, šolstvu. Vključevanje AI metode na področju športa dokazuje, da boljše rezultate dosegajo športniki, ki se osredotočajo na svoje dosežke, kot pa tisti, ki analizirajo samo svoje napake. Uporaba AI metode v medicini, npr. v kliniki Mayo, je pokazala, da bolniki, ki imajo pozitiven in spodbuden dialog z zdravnikom, bistveno hitreje okrevajo. Dober vodja ali gospodarstvenik, primer je ameriška korporacija Boeing, intuitivno uporablja AI metodo, ko vizualizira uspešno bodočnost organizacije in navdihuje sodelavce, da jo dosežejo. Zelo pomembna in inovativna je uporaba AI metode na področju šolstva in izobraževanja. Vsak učenec, dijak ali študent je nekje šibak in nekje močan in z AI metodo mu omogočimo, da se dokaže kot najboljši.

Vi ste prenesli to metodo tudi na področje dela s starejšimi.  

Uporabo AI metode pri delu s starejšimi ljudmi, zlasti v domovih za starostnike, sem začela razvijati pred leti, ko je bila varovanka doma za starejše moja mama. Kot obliko spoštljivega in prijaznega dela s starejšimi ljudmi sem AI metodo predstavila v Domu pod gorco v Mariboru, v Domu za starejše občane v Lenartu in Domu za starostnike v Ormožu in bila sem ugodno presenečena nad odzivnostjo članov kolektiva. Seveda pa je zelo pomembno, da scenarije sprememb v domovih za starostnike postavimo v realne lokalne in zgodovinske ter hkrati globalne okvire. V AI metodi je zelo pomembno Načelo poetičnosti, ki govori o tem, da so  domovi za starostnike kot odprte knjige, v katerih se neprestano odvijajo zgodbe njihovih varovancev. Vsi ljudje, ne samo starejši, imamo preprosto radi, če nas  prijazno in spoštljivo obravnavajo ter z zanimanjem poslušajo naše uspešne zgodbe.

Lahko naštejete primere dobre prakse v domovih za starostnike, ki jih promovirate pri vašem delu?

Primeri dobre prakse v domovih za starostnike, ki jih proučujem, temeljijo na zagotavljanju odprtega dialoga med varovanci doma in prijaznem odkrivanju njihovih sposobnosti. Tako je delovanje v skladu z AI metodo v Dom pod gorco prineslo pozitivno nadgradnjo v smislu še večje medsebojne povezanosti stanovalcev. V domu se trudijo izhajati iz posameznika, saj verjamejo, da je vsak varovanec osebnost, ki lahko skupini kot celoti ponudi veliko darov. Prvi korak AI metode, intervju, ki odkriva osebne sposobnosti varovanca, strokovni delavci uporabijo že ob samem vstopu stanovalca v ustanovo. Na teh odkritjih temelji celoten osebni načrt dela s posameznikom. AI metoda ustvarja pozitivno ozračje v skupini, pomaga varovancem doma, da se sprostijo, jih motivira, usmerja v pozitivne načine razmišljanja in jim pomaga, da se bolje spoznajo.

Kako pa lahko pomaga svojcem?

AI metoda je zelo koristna tako na področju dela z zaposlenimi tudi kot s svojci stanovalcev. Namestitev starega, bolnega in nemočnega svojca v dom na prvi pogled predstavlja za sorodnike rešitev hude obremenitve, v resnici pa se huda čustvena stiska, ki nastane ob 'oddaji' ljubljene osebe v ustanovo, še poglablja. Situacija je obremenilna tudi za osebje na oddelku, saj so nesporazumi in nezadovoljstvo pogosto prisotni na obeh straneh, tako pri svojcih varovanca kot pri osebju doma. Strokovnjaki navajajo, da se pri svojcih pojavlja prikrita žalost, ki je močan stresogeni dejavnik. Obremenitev je lahko tako huda, da močno zmanjša možnosti sodelovanja svojcev v nadaljnjem procesu oskrbe in nege varovanca ter njihove sposobnosti racionalnega sodelovanja z osebjem doma. Prav na tem področju je delo po principu AI metode zelo pomembno. AI metoda namreč izhaja iz rešitve in se ne osredotoča na problem, zato lahko skupaj s svojci in zaposlenimi iščejo najboljše rešitve za stanovalca. Tako varovancem domov omogočijo kvalitetno bivanje v smislu upoštevanja njihovih želja in potreb ter jim hkrati skupaj z njihovimi svojci dajemo občutek pomembnosti in pripadnosti domski skupnosti.

AI metodo uvajate tudi na področju medgeneracijskega sodelovanja.

Uvajanje AI metode na področje medgeneracijskega sodelovanja je inovacija, ki smo jo začeli razvijati na Fakulteti za management Univerze na Primorskem v okviru predmeta Ustvarjalna inteligenca in inovativnost. Pojavlja se določena 'magija', ko generacije komunicirajo med seboj in to nas lahko naredi tako skromne in hvaležne. Enaki občutki so se pojavili pri pregledu pisnih nalog dodiplomskih študentov s te fakultete. Cenjenje in spoštovanje starejših ljudi pomeni priznavanje najboljšega v njihovih osebnostih in hkrati iskanje dobrega pri mladih ljudeh, v našem primeru pri študentih. Preteklost starejših ljudi, doživljanje sedanjosti in pogled v prihodnost so lahko neskončen vir učenja, navdiha in interpretacije za mlajše generacije. Ko so Alberta Einsteina, enega največjih veleumov v zgodovini človeštva, spraševali o njegovih dosežkih je dejal: "Stokrat na dan se opomnim, da sta moje notranje in zunanje življenje odvisna od dela drugih ljudi, živih in mrtvih, in da se moram potruditi, da jim vrnem enako, kot sem od njih prejel oziroma še prejemam." To moramo upoštevati vsi.

Dr. Likar, kako pa v praksi poteka takšno izobraževanje?

V okviru predmeta Ustvarjalna inteligenca in inovativnost na UP Fakulteti za management govorimo o zaznavanju inovacijskih priložnosti in razumevanju potreb trga ter njihovem preobražanju v inovativne produkte s pomočjo ustvarjalnega razmišljanja in kreativnega reševanja izzivov. Tako sva z dr. Naji za študente 3. letnika pripravila predavanje 'AI metoda kot katalizator inovativnega medgeneracijskega sodelovanja'. Menim namreč, da mnoga podjetja delajo veliko napako, saj so starejši zanje nujno ali celo nepotrebno breme. Vse je podrejeno doseganju 'turbo' rezultatov. Izkazuje pa se, da pretirano dinamično in stresno delo sicer povečuje obseg dela, ne prispeva pa k ustvarjalnim in prebojnim rezultatom. Obenem pa medgeneracijsko sodelovanje prinaša nove poglede, ki obogatijo tudi delo mlajših. Skupaj sva študente povabila tudi k nadaljevanju dela v okviru diplomske naloge, saj je to vsekakor lahko odlično izhodišče za širjenje socialne mreže med njimi in starejšimi generacijami. Študenti so lahko katalizator sodelovanja med domovi in šolami, saj je za tovrstna sodelovanja še precej priložnosti. Delo je lahko prostovoljno ali pa v okviru pobud in programov na nivoju občin in države, na voljo pa so tudi Evropska sredstva za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja npr. na delovnem mestu.

prof. dr. Borut Likar

Dr. Naji, kako bi lahko opisali koristi medgeneracijskih programov tudi za mlade?

Pri razvijanju medgeneracijskih programov in uporabe AI metode v posameznih državah EU je posebej pomembno, da upoštevamo njihove poglede na staranje in medgeneracijske diskurze, strukturo državnih institucij ter vizijo in filozofijo izobraževanja v teh državah. Na kratko, gre za 'medgeneracijsko angažiranje' in celoten nabor poti, kako naj mladi in starejši komunicirajo, se podpirajo in skrbijo drug za drugega. Koristi medgeneracijskih izmenjav po metodi AI se pri mladih ljudeh kažejo predvsem v povečani samozavesti in zaupanju vase, okrepljenem občutku družbene odgovornosti, bolj pozitivnem dojemanju starejši oseb, povečanem zanimanju za učenje zgodovine in proučevanje zgodovinskih dogodkov ter večjem spoštovanju dosežkov starejše generacije. Vsekakor pa zahteva vključevanje medgeneracijske perspektive celovit premik paradigme učenja in poučevanja v slovenskem šolskem sistemu.

Ste pripravili konkretne predloge, kako vnesti vsebine medgeneracijskega sodelovanja tudi v slovenske šole?

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bomo predlagali, da zainteresiranim izobraževalnim ustanovam podeli status 'modelnih ustanov', katerih osnovni namen je predstaviti učencem, dijakom in študentom dejavnosti na področju medgeneracijskega sodelovanja. Izobraževalne ustanove od vrtcev do fakultet, ki bodo v svoj kurikulum vključile medgeneracijske programe na osnovi AI metode, morajo omogočiti mladim, da v interakciji s starejšimi vrednotijo in oplemenitijo znanje, ki so ga pridobili v učilnici. Hkrati moramo omogočiti učiteljem, da v svoj akademski kurikulum vključujejo vrednote in izkušnje starejših generacij in promovirajo medgeneracijsko sodelovanje in soodvisnost kot obliko aktivnega državljanstva.