Po navedbah Der Spiegla dogovor določa 15-odstotno zgornjo mejo carin, brez dodatnih dajatev. Reuters in The New York Times navajata, da dogovor vključuje ničelne carine za strateške izdelke, kot so letala, izbrane kemikalije, polprevodniška oprema, kmetijski proizvodi in kritične surovine, seznam pa bo dokončno potrjen do 1. avgusta 2025. EU se je zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih energentov iz ZDA ter k 600 milijardam dolarjev investicij v ZDA, pišeta Fortune in Al Jazeera.

The Guardian opozarja, da je 15-odstotna carina višja od sedanjega povprečja (4,8 odstotka), a precej nižja od napovedanih 30 odstotkov. Bloomberg izpostavlja, da je EU s tem preprečila "udarec globalnemu gospodarstvu".

Vpliv na gospodarstvo

Nemška industrija, zlasti avtomobilska (Volkswagen, BMW), bo še vedno plačevala carine, čeprav znižane z 27,5 na 15 odstotkov, poroča The New York Times. Združenje BDI je pogoje označilo za "boleč kompromis", saj tudi znižane carine negativno vplivajo na izvoz. Reuters opozarja na negotovost v farmacevtskem sektorju, saj se še razpravlja o carinah na zdravila.

Mešani odzivi

Francoski premier Francois Bayrou je za The Guardian dogovor označil za "podrejanje", medtem ko sta nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni dogovor pozdravila kot kompromis, ki preprečuje gospodarsko škodo. CNN navaja nizozemskega premierja Dicka Schoofa, ki je dejal, da dogovor podjetjem prinaša vsaj nekaj predvidljivosti in jasnih pravil za nadaljnje poslovanje.

Dogovor poteka v luči geopolitičnih napetosti in povečane evropske odvisnosti od ameriške energije, pišeta Al Jazeera in Yahoo Finance. Po ocenah bo farmacevtski sektor zaradi uvedenih carin utrpel več milijard evrov dodatnih stroškov, medtem ko naj bi avtomobilski proizvajalec Stellantis v letu 2025 utrpel približno 1,7 milijarde dolarjev izgube.