O tem, da so dolgovi Cimosa do bank previsoki glede na prihodke in predvsem na dobiček, se je v gospodarskih krogih šušljalo več let. Bivši predsednik uprave Franc Krašovec je pred dvema letoma, ko smo ga na Regionalu vprašali, ali je družba prezadolžena precej dvoumno odgovoril, da "nihče ne more poplačati kreditov jutri, tako jih tudi Cimos ne more, vendar svoje obveznosti redno poravnava."

Da je zanka posojil okoli vrtu Cimosa vse bolj zategnjena, je bilo jasno lani spomladi, ko je družba po dolgih letih odpovedala svojo sponzorsko pogodbo rokometnemu klubu Cimos Koper. Že čez nekaj mesecev so prosili državo za pomoč. Ta je zadevo rešila tako, da je Cimosu odobrila poroštvo v višini 35 milijonov evrov. S tem je podjetje vzelo nova posojila, ki so bila potrebna predvsem za kratkoročno likvidnost.

Nov, svež denar je bil tudi pogoj bank upnic, da reprogramirajo kredite. Ta denar je na koncu prišel, Cimos pa je sedaj v sklepni fazi dogovorov o reprogramu. A ni dovolj, da Cimos prepriča le banke, prepričati mora tudi in predvsem partnerje v avtomobilski industriji.

Ti potrebujejo dolgoročno stabilnost, saj se posli sklepajo za 25 let. Dobavitelj mora zanje izvesti razvoj, proizvodnjo in nato zagotavljati še rezervne dele. "Kupci nas vseskozi podpirajo," so nam sporočili iz Cimosa, zato so družbi priskočili na pomoč s krajšimi plačilnimi roki. A likvidnost podjetja je kljub temu načeta. Vprašanje je sedaj le, ali bo Cimos uspel v dogovoru z bankami in si zagotoviti dovolj posla v avtomobilski industriji in se tako vrnil med najbolj prodorne, inovativne in dobičkonosne družbe v Sloveniji, kar je že bil, ali se obeta črn scenarij, ki je od začetka krize botroval zaprtju marsikaterega slovenskega podjetja.