Ne sme se pozabiti na zaščito pred soncem, v času njegove največje moči med 10. in 17. uro pa je treba poiskati senco. Svetujejo zaščito s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili in s širokospektralno zaščitno kremo, ki nudi zaščito pred UVA in UVB žarki, sončni zaščitni faktor pa naj bo najmanj 30.

Fizično aktivnost na prostem naj ljudje omejijo na jutranje in večerne ure, obroki hrane naj bodo manjši, svetujejo pa lahko hrano. Pozorni naj bodo tudi na varnost hrane, ki jo uživajo, in pravilno ravnajo z njo, saj se hrana v vročini hitreje pokvari. Zdravila naj shranjujejo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca.

Ne oseb ne živali naj ljudje ne puščajo v zaprtem parkiranem avtomobilu.

Vročina najbolj prizadene starejše, otroke in bolnike, med katerimi so bolj ogroženi bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami in nepokretni, na uravnavanje toplote pa vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil, našteva NIJZ.

Vročina bolj prizadene tudi osebe s socialno-ekonomskimi težavami, tiste, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, denimo onesnaženemu zraku, tiste, ki imajo slabše bivalne pogoje, delavce, ki delajo na prostem, in prebivalce mest.

Daljše obdobje vročine lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in vročinsko kap.

Posebej je treba biti pozoren na znake prizadetosti pri bolj ogroženih. V primeru pregretja je treba bolnika umakniti v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske kapi pa obolelega hladiti in poklicati zdravniško pomoč.