S sobotno otvoritvijo je s svojim delovanjem pričel Faladur. Za kakšen projekt pravzaprav gre?

Erik: Najprej, faladur je narečna beseda za predprostor kleti. V faladurjih so včasih, in tudi danes še, kmetje opravljali razna opravila, na primer stiskanje grozdja, koline in tako naprej. Tako tudi midva vidiva najin Faladur kot neko vstopno točko v Vipavsko dolino. Turisti, lahko tudi domačini, bodo prišli sem, kjer bodo na enem mestu zbrani vsi domači izdelki iz Vipavske doline. Obiskovalec se bo nato lahko odločil, kateri vinar mu je všeč, in če bo hotel še kaj več izvedeti o njem, ga bomo mi usmerili naprej. 

Matej: No, naj poudariva, to ni samo prostor za trženje vipavskih vinarjev, ampak vseh lokalnih produktov, v tem prostoru se bodo dogajale promocije vipavskih vin in drugih izdelkov.

Kako je prišlo do Faladurja?

Matej: Prostor smo dobili v najem od Občine Ajdovščine, ki je partner projekta Solum. To je medobčinski, čezmejni projekt z Mestno občino Nova Gorica na čelu. Poleg sodelujejo tudi italijanske občine. Glavni namen tega projekta je promocija in trženje lokalnih izdelkov. Vse domače, kar se naredi v Vipavski dolini, se bo dalo dobiti pri nas tako za degustacijo kot za kasnejši nakup.

Erik: Med drugim je projekt Solum zelo dober, ker naju ne omejuje samo na eno občino, ampak na celo Vipavsko dolino, še več, usmerjen je v celotno regijo, tudi na drugo stran meje. Sama vidiva potencial prav v tem, da bi pokazala Slovencem in Vipavski dolini, da čez mejo ni nobenega bavbava, ki nas straši, ampak smo s svojimi produkti lahko zelo konkurenčni.

Omenili smo že, da bo Faladur deloval v dveh objektih …

Matej: Ja, Faladur bo prostor v dveh kompleksih. Prva bo trgovina, ki bo odprta vsak dan od ponedeljka do sobote in bo v bistvu delovala ob običajnem delovnem času. V trgovini se bo lahko dobilo vse izdelke, pa tudi vinotoč in degustacijo za manjše skupine. Prostor v Palah je večji. Lahko bomo gostili večje skupine, razstave, razne prireditve, dogodke, predstavitve, delavnice, gostovanja iz tujine in tako naprej. To bo tukaj, v Palah. Odprti bomo po dogovoru. Če bomo organizatorji mi, bo to javno. Za zaključene skupine po naročilu bo degustacija zaprtega tipa.

Večji degustacijski prostor je postavljen tik ob hostlu v Palah, že načrtujete kakšno sodelovanje z njimi?

Matej: V bistvu z barom sodelujemo že od prej, in sicer kot distributerji za vino. Odkar pa imamo ta prostor, bomo skupaj organizirali dogodke, sodelovali bomo kot celota. Prostor je Hiša mladih, midva sva mlada, iskali bomo mlade, ki se zanimajo za drugačen pristop.

Mladinski hostel se je predvsem ob začetku, pa tudi sedaj, srečeval s kritikami glede svoje lokacije. Pale niso ravno prva stvar, na katero bi človek naletel, ko pride v Ajdovščino …

Matej: Kar se tega tiče, imava srečo, da je en prostor v centru mesta. Od tam bova seveda zainteresirane obiskovalce  preusmerjala v Pale. Drugače pa s tem prostorom v Palah ne loviva padalcev, ampak se bodo tu dogajale bolj organizirane degustacije. Pričakujemo predvsem zainteresirane goste, ki bodo prišli sem z jasnim namenom in takim ne bo težava najti Pal. Večina promocije bo potekala seveda po spletu – hvala bogu za socialna omrežja. Tudi sicer se z Erikom v prihajajočem zimskem času namenjava na številne kulinarične oziroma turistične sejme, da predstaviva Faladur potencialnim obiskovalcem.

Na kakšen trg sicer ciljata?

Matej: Najin primarni trg in tudi cilj je tujina s poudarkom na Avstriji in Italiji. Trenutno načrtujeva obiske sejmov, razne dogodke ...

Erik: Imela sva že neki odziv, ljudje so že rekli, da bi prišli, ker jih zanima ta regija, ampak naj ne bi bilo ponudnikov. Vemo, da ponudniki so, vendar ni nekega človeka ali organizacije, ki bi vse združevala na enem mestu. Mi bomo delali tudi na večdnevnih projektih. Recimo vikend, sobota, nedelja. Gost, oddaljen od Ajdovščine 2–3 ure vožnje, bo prišel k nam. Mi mu ne bomo zgolj ponudili na primer sira, ampak ga bomo tudi usmerili k sirarju, da si bo lahko pogledal, kako poteka pridelava sira. Pred kratkim sem recimo slišal za raziskavo, da večina ljudi z velikih mest še vedno verjame, da mleko prihaja iz tetra paka. Gostom lahko pokažemo zares veliko.

Kakšen bo na tem mestu vaš odnos s turističnoinformacijskim centrom, ki tudi opravlja vlogo prvega stika z okoljem?

Matej: Del naše službe bo tudi info točka v sodelovanju z ajdovskim Ticem. Omogočili bomo podajanje osnovnih turističnih informacij za ljudi, ki nas bodo obiskali.

Vida sta se sicer pred posvetitvijo temu projektu ukvarjala predvsem s prodajo vin iz Vipavske doline. Kje mislita, imajo ta vina svoje mesto v svetu?

Erik: O odzivu tujcev na vipavska vina imava zelo pozitivne izkušnje. Pred kratkim sva bila na kulinaričnem festivalu Einprosit v italijanskem Trbižu. Mislim, da je bilo na festivalu okrog 6000 ljudi. Na festivalu se je lepo izrazila prepoznavnost Vipavske doline v unikatnosti. Svetu smo pokazali, da smo sposobni narediti enake izdelke kot drugje, če ne še boljše. Odziv ljudi je bil neverjeten. Slovenija ima zelo dober položaj v Evropski uniji ali pa tudi širše gledano. To, da smo majhni, je lahko prednost, lahko smo unikatni.

Matej: Mislim, da je prav ta projekt, ki smo si ga zastavili, velika prednost za Vipavsko dolino kot tudi regijo. Do zdaj je promocija bila prepuščena vinarjem in ponudnikom. Na sejme so šli sami vsak zase, v svetu pa Vipavska dolina ne pomeni nič. Že sama Slovenija je premajhna in moramo se povezati, sicer ne moremo obstajati. Če hočemo prepoznavnost blagovne znamke Vipavska dolina, je trebe sodelovati.  

Sicer smo Slovenci poznani kot ljudje, ki radi obdelujemo samo vsak svoj vrtiček. Kako to združevanje "pod eno blagovno znamko" sprejemajo proizvajalci?

Erik: Zelo pozitivno. Proizvajalci nimajo časa za promocijo, ker je veliko dela doma, in so zelo zadovoljni, da promocijo namesto njih delamo mi. Veliko vinarjev in ostalih proizvajalcev hrane se tudi ne zna predstaviti, ne zanjo jezika, so sramežljivi … tukaj prideva na vrsto midva. Če dam za primer ponovno izkušnjo s festivala v Trbižu. Ljudje so hodili k nama, ker sva bila zanimiva pri predstavitvi. Vsako vino je imelo svojo zgodbo. Nisva predstavljala vina samega, ampak tudi, kaj mi lahko naredimo v Vipavski dolini. Vinarji so zelo zadovoljni. Komaj čakajo nove sejme, da se pridružijo še ostali.

Matej: Treba je tudi povedati, da niti ni delo proizvajalcev, da se sami združujejo. Namesto njih to poskušava narediti midva. Faladur bo tisti prostor, organizacija, ki združuje, proizvajalcem pomaga pri sami promociji. Posledično bomo tudi mi dobili turiste, ki bodo prišli v Vipavsko dolino.

Kako so vaju sprejeli na občini. Sta mlada podjetnika, je bilo čutiti kaj nezaupanja do pregovorno neizkušenih mladih?

Erik: Sam ne bom nikoli pozabil sestanka na občini, ko so naju vprašali, kaj imava v mislih in ko sva govorila o idejah, so od zadovoljstva vsi kimali z glavami in pustila sva jih brez besed. Stvari so zastavljene precej konkretno za promocijo Vipavske doline, Ajdovščine in tukajšnjih izdelkov.

Matej: Treba se je zavedati, da oba izhajava z vinsko-kulinaričnega posla, tako da veva, kje so potencialni problemi pa tudi, kje se da še kaj narediti. Na Občini so nama vedno zaupali, nikoli nisva čutila, da bi kdo podvomil o naju zaradi najine starosti.

Mladi za razliko od vaju velikokrat jamrajo, da priložnosti za mlade ni. Kaj priporočata mladim, ki se po končani šoli, študiju nekako na trgu dela ne znajdejo najbolje?

Erik: Tri stvari so, ki bi mladim pomagale: samoiniciativa, samoiniciativa in še enkrat samoiniciativa. Dokler se mladi ne bodo zbudili in šli naprej, ne bo nič. Z Matejem sva začela z ničle. Bliža se prva obletnica najinega sodelovanja  in v enem letu sva storila ogromno, zdi se mi, da se niti sama tega ne zavedava. Stvar stoji tako, če ti ne boš premaknil svoje zadnje, če se ne boš premaknil in naredil nekaj za svoje dobro, da boš lahko izstopal ali pa si sploh zaslužil za kruh, ne moreš pričakovati, da ti bo kaj padlo z neba. Če prosiš boga za sedmico in če ne kupiš srečke, ne moreš zadeti dobitka. Jezi me, ker so mladi po hišah in jih starši financirajo.

Matej: Nekako moraš začeti, tudi nama ta prostor ni padel na glavo, sva začela z nič in sedaj sva tu. Imava prostor, ki ga bova peljala naprej. Jaz mislim, da se mladi premalo zavedajo, da se je treba lotiti, če hočeš nekaj dobiti. Nič ne pride samo od sebe.

Ko smo ravno pri mladih, znajo mladi ceniti kakovostno, doma pridelano hrano?

Erik: Ja, mislim, da se ta stvar zbuja. V tem kontekstu, da daš raje kak evro več in dobiš kaj bolj kvalitetnega kot pa en hamburger in kokakolo. Pri kvalitetni postrežbi dobiš še neko znanje, zgodbo, ki ti razširi obzorja.

Matej: Sam mislim, da tudi velikokrat zanemarjamo mlade. Mogoče ne znamo na prav način pristopiti do njih. To se je pokazalo pred dvema tednoma, ko smo imeli v sklopu Tedna mladih Večer z mladimi vinarji, ki smo ga speljali na način, da smo poleg degustacije ponudili koncert in pogovor z vinarji. Tako so se mladi predvsem nekaj naučili od vin. Dogodek je pri mladih zbudil veliko zanimanja. Ljudje, ki so prišli, so bili navdušeni nad organizacijo in nad tem, da se mladim kaj takega ponudi.

Torej bo potrebnega več narediti na promociji med mladimi?

Matej: Niso mladi, ki nočejo hoditi na take dogodke. Problem je drugod, dogodki so preveč narejeni tako, da pravijo mladim, naj ne pridejo. In to je napaka, ker na mladih je prihodnost. Mladim je treba ponudit nove stvari, treba jim je ponuditi kulturo.

Erik: Sam vidim mladega kot kupca, ki mu je treba razširiti kulturo, da se ga ni treba zmeraj napiti s špricem ali pivom. Mislim, da se da nekaj narediti, da bi ljudje šli na kozarec vina, razmišljali o tistem vinu, se malo bolj poglobili vanj. V Ajdovščini se je kar lepo razširila kultura pitja vin. Piva je še nekoliko v ozadju, kar so cene piva pet razredov višje od slovenskega povprečja.

Matej: Ozaveščenost mladih, in ne samo mladih, na splošno vseh ljudi, o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja je v porastu, tega se poslužuje vse več ljudi, posledica tega je nakup zdravih domačih izdelkov. Ljudje se zavedajo, da je v tem nekaj dobrega, da je v tem zdravje. Po drugi strani se tudi zavedajo, da s tem dvigujejo samo dolino. Če se domači izdelki ne kupujejo doma, kako se bodo šele zunaj. Če ni podpore v lastni dolini, ne moreš hoditi ven. To je pot, ki pelje naprej.

Da bi vama uspelo dobro promovirati regijo, vam želimo tudi mi.

Matej: Prav bo, če za konec omeniva, da nama je za ta projekt ob strani stala Občina Ajdovščina, ki je bila odprta za ideje in naju je podpirala. Zraven morava omeniti še ROD Ajdovščina, veliko pa je tudi drugih organizacij in posameznikov, ki sva jim hvaležna. Hvaležna sva tudi svojima družinama, saj sta ob vsem delu, ki ga imava, zelo potrpežljivi.

Erik: Mislim, da je prav, da na tem mestu izpostavim svojega mentorja, Tomaža Kavčiča, ki ga zelo spoštujem. Do sedaj je naredil ogromno za Vipavsko dolino in še vedno dela. Na podlagi tega menim, da bi lahko tudi midva naredila kaj drugačnega. Kar je zasnovanih projektov, so kar nekoliko ekstremni, ampak bodo privabili ljudi.