Po norih 2000-ih je nastopilo obdobje velikih projektov in večje "resnosti" radia. Številni najbrž pomnite veliki koncert leta 2008, kjer je kot češnjica na torti številnih znanih domačih izvajalcev nastopila skupina Siddharta, tedaj najbrž na vrhuncu svoje popularnosti. 20.000 glava množica na ploščadi, kjer se sedaj gradi bazenski kompleks in zares prava žurka. A pojdimo po vrsti.

Znameniti koncert Radia Capris leta 2008

Kot že rečeno, je to bilo obdobje velikih sprememb. Zamenjalo se je lastništvo, saj je radio prevzel Stane Cencelj, direktor in lastnik Radia Hit iz Domžal. Prišlo pa je do velikih programskih in organizacijskih sprememb: takoj je bil uveden neprekinjeni program v živo (do tedaj je Capris imel le jutranji in popoldanski moderiran program, vmes se je predvajala le glasba), voditeljski pari in tudi nove delovne priložnosti. Studio, ki je bil do tistega trenutka razdeljen na dva dela (tehnik in voditelj sta bila ločena s steklom), je doživel temeljito prenovo in veljal za najbolj sodobnega v državi. Voditelji so sčasoma postali DJ-ji (opravljali so tudi delo tonskega tehnika), tehniki pa so dobili nove zadolžitve.

Vse se je torej odvilo v smeri profesionalizacije, kar je prineslo nove uspehe, najbrž pa tudi nekaj sivih las moderatorjem, ki so do tedaj imeli bolj kot ne proste roke pri oblikovanju programa. Zvezdi Caprisa sta bila Jan de Mike in Aleksander Pahor. Oba sta se radiu pridružila že pri njegovih prvih korakih in pustila neizbrisen pečat. Kot sam poudarjata, pa se najraje spominjata prav sproščenosti in improvizaciji.

Jan de Mike s sodelavko Katjo Pišot

Za Jana so v publikaciji, ki je izšla ob jubileju zapisali, da je mojster radijskih trikov in retorike, je pa tudi izjemen "ekshibicionist" vetru. Prav zaradi tega ni bil po godu enemu od direktorjev, ki je Jana za nekaj mesecev postavil na cesto. Množičen pritisk s strani poslušalcev, upad poslušanosti, peticije in ne nazadnje tudi glas sodelavcev je Jana vrnil pred mikrofon že nekaj mesecev za tem.

"Spomini so zelo  lepi. Bili smo najboljši (kot še vedno), prepoznavni. Moram priznati, da mi je kar godilo, da so me ljudje prepoznavali na ulici. Sicer je bilo to tudi zaradi tega, ker sem začel delati kot vokalist v diskoteki Osare in smo imeli tudi prenose v živo. Bilo je res noro," se spominja Jan. Pravi tudi, da je bilo vse skupaj precej drugače kot danes. "Bilo je veliko zabave, resne so bile samo novice. Če zaupam eno anekdoto, lahko povem, da sem med branjem novice o ruskem mestu, katerega imena nisem znal prebrati, na podlagi svojih predvidevanj, v eter predvideval, da se mesto imenuje Čukurca."

Zase pravi, da je danes že "inventar" radia in ponosen del tega, kar danes radio je. "Enkrat radijec, vedno radijec."

Že leta 1994 se je ekipi pridružil Aleksander Pahor (na sliki levo v rdeči srajci), globok in prepričljiv glas radia, ki pa je znan tudi po tem, da se je v etru kar nekajkrat dotaknil "prepovedanih reči". Prav zato je bil večkrat deležen disciplinskih ukrepov, ki še danes zvabijo nasmeh na obraze celotne ekipe. Pogosto je šlo za tako imenovane "nedopustnosti v etru", ki so bile njegova domena.

"Moram pa reči, da je bilo najbolj prijetno to, da smo bili zelo sproščeni. Redkim na radiu je le-ta pomenil kruh. Vsi smo se zabavali in ga čutili resnično kot svojega. Vsak nov oddajnik smo čutili kot naš uspeh. Našo pridobitev. Verjetno je bilo takrat tudi več trenj med nami. Ker je vsak uveljavljal svojo zamisel, kako radio mora izgledati. Danes je radio plod evolucije in zlitja vseh naših mladostniških zanesenjaških zamisli," pripoveduje Pahor, ki se spomni zanimive anekdote, ko se je zaradi izponjevanja glasbenih želja "mastil" celo poletje.

"Skupini iz Kopra smo izpolnili nekaj glasbenih želja. In ko so ponovno klicali v živo, so dejali, da 'roštiljajo' in vprašali, ali kaj prinesejo tudi meni in tehniku. Čez eno uro sta se pripeljala dva poslušalca (Edi in Samir) s pladnjem škampov. Takim, da sta ga v dveh komaj držala. Celo poletje nam je ta druščina nosila pladnje in pladnje morskih dobrot. Nasploh smo imeli predvsem čez vikende redne obiske in nikoli nikogar nismo zavrnili. Imeli smo ohceti, dekliščino, prišel je znan band iz Slovenije zelo skrokan in pol članov je zaspalo v pisarni studia, razne firbce. Imeli smo se dobro in vsakega smo sprejeli odprtih rok," se spominja.

Dejal je tudi, da niso bili zgolj ekipa, ampak pravi prijatelji, ki jih skupne zgodbe tako močno vežejo, da si lahko iz oči preberejo, kaj kdo misli.

Praznovanje 15. obletnice Radia Capris leta 2008

"Tudi če nekoga ne vidim 10 let, bom z njim vedno nadaljeval, kot da sva se videla včeraj. To so pravi prijatelji. Največ pove to, da smo neprestano tičali skupaj. Na primer ko sem kupil zaročni prstan, sem ga najprej nesel pokazat Mitji (Čehovinu) na radio. Bil je vesel z mano. Kar se tiče same radijske vsebine, pa je bilo ogromno intervjujev, ki smo jih opravili po Sloveniji in širše. Ponosen sem na svoj intervju s Cicciolino, slika je še vedno na moji pisalni mizi," je zaključil Pahor.

Delo na radiu je tako bila zanj velika sreča, pravi, da je zaradi radia takšen, kot je. Sam je pred leti zaplaval v druge vode, medtem ko je Jan de Mike še vedno razpoznaven glas Radia Capris.