Kot je v včerajšnji predstavitvi strategije po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, je trenutna pokritost s tehnologijo 5G 14-odstotna.

Uvajanje te tehnologije je sicer naletelo tudi na številne kritike. Njeni nasprotniki opozarjajo, da gre za tehnologijo z velikimi škodljivimi posledicami za zdravje in okolje, ki je ne bi smeli dopustiti. Opozorila so povezana tudi z varstvom zasebnosti, saj se je kitajski telekomunikacijski velikan Huawei, ki velja za enega vodilnih ponudnikov te tehnologije, znašel pod ploho očitkov o vohunjenju za kitajske oblasti.

Strategija vključuje tudi cilj, po katerem bi imelo leta 2030 80 odstotkov vseh odraslih vsaj osnovne veščine s področja informacijskih tehnologij. Leta 2019 je bil ta delež pri 56 odstotkih. Število strokovnjakov na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij naj bi v tem obdobju doseglo 20 milijonov, kar bi v primerjavi z letom 2019 pomenilo povečanje za 12,8 milijona.

Komisija si prizadeva tudi, da bi bile do leta 2030 vse pomembnejše javne storitve, kot so dostop do zdravstvene kartoteke in oddaja davčnih napovedi, dostopne prek spleta. Do konca desetletja želi Bruselj razviti tudi lasten kvantni računalnik, kar naj bi unijo pripravilo na novo dobo superračunalništva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poseben poudarek strategija namenja polprevodnikom. EU naj bi do leta 2030 postala proizvajalka petine vseh polprevodnikov, nato pa vse močnejša tekmica ZDA in Kitajski na tem področju.

"Zavedati pa se je treba, da je digitalizacija nikoli dosežen cilj," je ob predstavitvi strategije dejala izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za konkurenco, Margrethe Vestager. Pozvala je tudi k vključujočemu postopku digitalizacije.