Bančništvo v senci je leta 2011 obsegalo za 51.000 milijard evrov poslov, kar predstavlja od četrtine do slabe tretjine celotnega finančnega sistema in občutno več kot leta 2002, ko je bilo takih poslov za 21.000 milijard evrov.

Skladi v bančništvu v senci delujejo kot banke, torej si izposojajo denar, v glavnem od velikih bank, in ga nato vlagajo v najrazličnejše, bolj ali manj eksotične finančne instrumente, a pri tem niso enako strogo regulirani kot banke.

Ohlapna regulacija omogoča lov za hitrimi donosi, a obenem krepi tveganje, da posel propade in da sklad ne more vrniti posojila, kar pomeni težave za banke in v skrajnem primeru davkoplačevalske injekcije.

Bančništvo v senci vključuje razne sklade denarnega trga, ki so pomemben vir kratkoročnega financiranja bank, podjetij in vlad, investicijske sklade, na primer hedge sklade, repo transakcije in drugo.

V Evropi je v skladih denarnega trga dobra petina kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale vlade ali podjetja, ter 38 odstotkov kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdal bančni sektor.

Komisija se bo zato danes osredotočila na denarne sklade. Sicer pa se od komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja pričakuje tudi načrt naslednjih korakov za ureditev preostalega senčnega bančništva.