"Vprašanje danes ni več, ali obstaja resna grožnja evropski varnosti, temveč, ali je Evropa sposobna delovati dovolj odločno, hitro in ambiciozno," je na brifingu povedal Bešta. Zavzel se je za krepitev naložb v obrambo in varnost Evrope ter pri tem pozdravil načrt Evropske komisije, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Ukrajina si po treh letih vojne želi miru, a hkrati tudi močno povojno varnostno arhitekturo v Evropi, je nadaljeval. Vsaka mirovna rešitev mora po njegovem mnenju vključevati ustrezna varnostna jamstva, pri čemer je prepričan, da je članstvo Ukrajine v zvezi Nato najboljša dolgoročna rešitev konflikta. "Tu ne bi radi govorili o nobeni alternativi. To je naša absolutna prednostna naloga. (...) Ukrajina mora biti vključena v to varnostno arhitekturo Evrope kot polnopravna članica in kot država z najmočnejšo in najbolj izkušeno vojsko v Evropi," je dodal.

Prav tako je dejal, da si Ukrajina želi pogajanja z Rusijo začeti s položaja moči. "To pomeni, da moramo pred začetkom pogajanj skupaj s partnerji sprejeti potrebne korake za okrepitev položaja Ukrajine na fronti," je dejal in med ukrepi za okrepitev ukrajinskega položaja naštel tudi uvedbo nadaljnjih sankcij proti Rusiji. "Brez močnega položaja Ukrajine bi bila kakršna koli za nas sprejemljiva rešitev nemogoča," je ocenil.

Delegaciji ZDA in Ukrajine se bosta prihodnji teden sestali v Savdski Arabiji. Pri tem je veleposlanik dejal, da bo Kijev na srečanju predstavil svojo vizijo za trajen mir, ki obsega prekinitev ognja in varnostna jamstva. Meni, da ruskega predsednika Vladimirja Putina ni mogoče ustaviti le z besedami. Da bi preprečili nadaljnjo rusko agresijo, bi bila med drugim potrebna tudi okrepitev vzhodnega krila Nata, je dejal. Spomnil je, da so bili v zadnjih letih priča številnim načrtom in pobudam za mir, "vendar če te ne temeljijo na Ustanovni listini ZN, jih ne štejemo za resen poskus vzpostavitve miru v Ukrajini".

V odgovoru na spremembo zunanje politike ZDA do Ukrajine pa je poudaril, da je vloga Washingtona pri zagotavljanju miru v Ukrajini ključnega pomena. "Z ameriškimi kolegi si bomo še naprej neutrudno prizadevali, da bi dosegli mir v Ukrajini ter skupaj zgradili varno prihodnost za Ukrajino in Evropo," je povedal in ocenil, da je mir v Evropi tudi v interesu ZDA.

Pri tem je Bešta opozoril, da Ukrajina brez podpore ZDA ne bo mogla več dolgo nadaljevati boja proti ruski agresiji. Kot je pojasnil, si Ukrajina sama zagotovi približno 40 odstotkov orožja, ki ga potrebuje, okoli 30 odstotkov pa ZDA. Hkrati je opozoril, da se Kijev zanaša na obveščevalne podatke pri svoji ofenzivi v ruski regiji Kursk in pri izvajanju napadov z droni in raketami na rusko ozemlje.

V luči tega se je zavzel za tesnejše povezovanje z ZDA, pa tudi z evropskimi zaveznicami. "Ne smemo pozabiti, da je Putinov načrt za vojno v Ukrajini in širše, spodkopavanje Evropske unije," je nadaljeval in dodal, da je med prioritetami Ukrajine tudi članstvo v EU.

Veleposlanik se je prav tako zahvalil Sloveniji za njeno vojaško, humanitarno in politično podporo Ukrajini. "Veseli nas, da je Slovenija dejavna v prizadevanjih, povezanih z vzpostavitvijo miru v Ukrajini in krepitvijo varnosti v Evropi," je še dodal.