BIOLOŠKI VEČERI SE NADALJUJEJO: Tokrat v znamenju pestrega in zanimivega rastlinstva slovenske Istre

Koper

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT skupaj s projektnimi partnerji na projektu ENGREEN nadaljuje z organizacijo niza bioloških večerov za širšo javnost. 

Peto predavanje letošnjih bioloških večerov z naslovom Rastline so mi povedale, se bo odvijalo v sredo, 27. 1. 2021, ob 19.00. Tokrat bo svoje znanje predajal doc. dr. Peter Glasnović, raziskovalec in predavatelj iz Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT. Njegov interes je osredotočen na raziskovanje rastlinske pestrosti slovenskega primorja, rastlinske biologije ter vzorcev biotske pestrosti Sredozemlja in Balkanskega polotoka.

Osrednja tematika predavanja bo po besedah predavatelja: pestro in zanimivo rastlinstvo slovenske Istre, ki odseva vse okoljsko-geografske značilnosti tega območja, na prepihu med Sredozemljem in srednjo Evropo. Pestra in živahna je tudi zgodovina tega prostora, ki je zaznamovala podobo rastlinskega pokrova pri nas. Predavatelj nas bo popeljal v rastlinski svet slovenske Istre skozi zgodovino njene preobrazbe. Predavanju boste lahko sledili preko ZOOM povezave.

Vrtna vetrnica (Anemone hortensis)

Pri tem izpostavljajo tudi utrinek iz preteklega biološkega večera z naslovom Psihološki učinki okoljskih sprememb in podnaslovom Vpliv pomanjkanja vode na mentalno zdravje, ki se je odvilo v sredo, 13. 1. 2021, ob 19.00. Znanje je udeležencem predajala gostujoča predavateljica dr. Maja Ženko, raziskovalka na inštitutu ICTA (Institut de Ciència i Tecnologia Ambientals (UAB)), ki je svojo raziskavo opravila na območju Urmijskega jezera, Iran. Predavateljica je povzela svojo raziskavo in s tem slikovito prikazala, kako hude so lahko posledice netrajnostne rabe naravnih virov ne le za naravo, pač pa tudi za človeka. Spregovorila je o tem, kako je pomanjkanje varnih virov vode ena izmed največjih težav, s katerimi se bomo spopadali v tem stoletju, saj bo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije do leta 2050 40 odstotkov svetovne populacije živelo s kritičnim pomanjkanjem vode.

Čeprav se je v zadnjih desetletjih pisalo o številnih socialnih in ekonomskih posledicah dostopa do vode na prizadete uporabnike, pa je le malo študij do sedaj raziskovalo povezavo med psihološkim zdravjem in pomanjkanjem vode. Pomanjkanje vode namreč preko solastalgije, ekonomskih, družbenih in zdravstvenih posledic pomembno prispeva k razvoju številnih psiholoških motenj.

Vsa pretekla predavanja, vključno s predavanjem dr. Maje Ženko so še vedno dostopna na tej povezavi.

Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii)