"Odkar je Rusija leta 2022 sprožila invazijo, so zaveznice Ukrajini dobavile za približno 40 milijard evrov vojaške pomoči na leto. Pomoč moramo ohraniti vsaj na takšni ravni, dokler bo treba," je povedal Jens Stoltenberg. Na dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov, ki je bilo namenjeno pripravam na julijski vrh voditeljev v Washingtonu, je predlagal, da bi si članice Nata to breme razdelile bolj enakovredno.

Pojasnil je, da v zavezništvu pripravljajo tudi večletni načrt podpore Ukrajini, v katerem bi določili finančno zavezo. "Potrebujemo dolgoročno trdno zavezanost, da bo Ukrajina lažje načrtovala vodenje te samoobrambne vojne," je povedal in napovedal, da bo podrobnosti predstavil julija na vrhu.

Kot je še povedal generalni sekretar, v okviru Nata poteka tudi razprava o tem, kako bi lahko zavezništvo v večji meri prispevalo k boljši koordinaciji zahodne pomoči Kijevu in urjenja ukrajinskih vojakov. Temu bi lahko bila po njegovih besedah namenjena posebna Natova misija oziroma neka močnejša struktura, kar bi obenem Ukrajino približalo zavezništvu. 

"Članice se strinjajo, da mora Ukrajina postati članica. Vabilo pa ji bomo poslali, ko bo v zavezništvu konsenz in ko bodo izpolnjeni pogoji," je Stoltenberg povedal o ukrajinskih prizadevanjih za članstvo v Natu.

Po koncu dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, je pozdravil odločitev nekaterih zaveznic, da vsaj deloma odpravijo omejitve, ki so jih postavile Kijevu pri uporabi njihovega orožja za napade na rusko ozemlje. To omejitev je nazadnje odpravila Nemčija, deloma pa tudi ZDA."To je vojaška agresija, Rusija je napadla Ukrajino, ta pa ima pravico do samoobrambe, kar vključuje tudi napade na legitimne vojaške cilje v Rusiji," je ponovil Stoltenberg. Zagotovil je, da ruske grožnje Nata ne bodo odvrnile od nadaljnje pomoči Ukrajini.