Projekt je potekal pod pokroviteljstvom Italijanske vesoljske agencije in vodstvom Univerze v Padovi, skupaj s še osemnajstimi partnerji – univerzami in inštituti. ZRS Koper je bil zadolžen za izvedbo tako imenovane bed rest študije, ki je zanje že šesta po vrsti. Ime projekta je MARS-PRE: biološki in funkcionalni kazalci na področju personalizirane vesoljske biomedicine, saj je bistvo študije preučevanje kazalcev mehanizmov, ki bi človeku omogočali, da bi lahko šel na Mars.

"Danes namreč ni več težava v tehnologiji, s katero bi prišli na Mars, težava je, kako naj bi človek tam preživel. Mislim, da bomo morali prilagoditi okolje in izmisliti intervencije, ki nam bodo vzpostavile težnost v breztežnosti in potem bomo lahko šli tja," meni direktor ZRS Koper Rado Pišot.

Ne samo na Marsu, ugotovitve bodo koristne tudi na Zemlji

Namen projekta je bil ugotoviti zgodnje znake odzivanja telesa ob ničelni gravitaciji, kar so na preiskovancih simulirali z ležanjem v postelji. Njihove ugotovitve bodo pomenile korak bliže človekovemu bivanju na Marsu, uporabne pa bodo tudi na Zemlji, kjer pacienti po operacijah veliko časa preležijo in se v njihovih telesih tedaj dogajajo spremembe. Slednje se v telesu zgodijo tudi ob vse pogostejšem sedečem življenjskem slogu. V povprečju presedimo 8 ur na dan, gibalno neaktiven človek tudi 10 do 12 ur. Sedenje je trenutno drugi ubijalec na svetu, takoj za kajenjem.

"Če nekdo sedi 40 minut, se v telesu že začnejo sprožati določeni mehanizmi, ki škodijo mišicam in srčno-žilnemu sistemu. Ko vstanemo, se to izniči. A ker danes ljudje vedno več časa sedijo in so periode sedenja vedno daljše, se kažejo podobni učinki, kot če bi se starali ali bili v breztežnosti, ampak je tam to veliko bolj agresivno," pojasnjuje Pišot, sicer eden od kooridinatorjev projekta, ki so ves čas bdeli nad njegovim izvajanjem.

Kakovost znanstvenega raziskovanja na najvišjem nivoju

Drugi koordinator projekta, Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper, je pojasnil, da je redko imeti možnost izpeljati raziskavo, kot je ta. "Podatki, ki jih dobimo v zelo kontroliranem poskusu, so dragoceni, saj smo lahko zelo prepričani v to, kaj je vzrok in kaj posledica take raziskave. To pa je v znanosti tista najvišja kakovost raziskovanja. Druga prednost pa je, da sodelujemo z odličnimi raziskovalci, inštituti iz okolice, in se lahko tudi mi veliko naučimo iz tega. Rodijo se nova sodelovanja in novi projekti," je dejal.

Deset dni ležanja ni dolga perioda, razen za same preiskovance, "tako da se ne pričakujejo spremembe na vidni, zaznavni ravni. Te spremembe bodo morda zelo velike na molekularni ravni. Cilj tega je prepoznati zgodnje znake propadanja, se pravi kaskado sprememb na človeku, ki se dogajajo na različnih ravneh in vodijo v večje spremembe. Ko bomo enkrat to vedeli, bomo vedeli tudi, kako to preprečiti v prihodnje," je dodal Šimunič.

Na razpis, prek katerega je ZRS Koper iskal kandidate, ki bi sodelovali v študiji, se jih je prijavilo 127. Vzorec so izbrali na osnovi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov, določenih s strani Komisije RS za medicinsko etiko. V vzorec so bili vključeni rekreativno aktivni zdravi moški med 20. in 30. letom starosti. Izključili so kadilce in osebe s specifičnim ekstremnim življenjskim slogom, ki bi lahko kazal stranske učinke. Po opravljenih meritvah in zdravniškem pregledu so izbrali deset kandidatov.

SBI sprejela izziv in prepoznala dodano vrednost študije

Tokratna bed rest študija je potekala v Splošni bolnišnici Izola (SBI), ki je prepoznala projekt kot zanimiv in uporaben za svoja znanja. Njihov edini pogoj je bil, da ne bi trpelo njihovo delo in da bi lahko skupaj nemoteno sobivali. "Pomemben je bil tako posluh vodstva bolnice in direktorja Radivoja Nardina kot zdravnikov in medicinskih sester, ki so se vključili, saj so prepoznali, da imajo te raziskave lahko zelo pomembno dodano vrednost za tuzemeljske potrebe. Bolnišnica je bila zelo razumevajoča in v tem videla dodano vrednost, predvsem za kakovost bivanja pacientov in hitrejšo rehabilitacijo," je dejal Pišot. Prejšnje bed rest študije pod okriljem ZRS Koper so potekale v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Radivoj Nardin, direktor SBI: "Naloga vsake bolnišnice, med njimi tudi Splošne bolnišnice Izola, ni samo zdraviti in ozaveščati paciente o zdravju, ampak tudi pomagati v razvoju, izobraževanju in vsem, kar je potrebno za to, da zdravstvo napreduje. In mislim, da je ta bed rest enkratna priložnost tako za nas, naše zdravnike in zaposlene, kot za ZRS Koper, ki opravlja te raziskave, da okolju pokažemo, da skupaj zmoremo več in lahko damo odlične rezultate, ki so nujno potrebni za naše okolje. Upam, da bomo pri tem projektu vsi zadovoljni in da je to samo prvi korak v neko trajnejše sodelovanje, ki bo na dolgi rok prineslo koristi tako nam kot ZRS Koper. To sodelovanje med strokovnjaki in našimi zdravniki je pokazalo, da je znanja neizmerno dosti in da sta prav to zbližanje in komunikacija potrebna za to, da bodo tudi pacienti dolgoročno imeli več od tega."

Rado Pišot in Radivoj Nardin.

Preiskovance testirali na petnajst minut

Za namene izvajanja študije jim je SBI odstopila celoten oddelek za otorinoralingologijo (tega so začasno premestili), znotraj katerega so vzpostavili skeletno-mišično, srčno-žilno in nevro-kognitivno enoto, v katerih so vsak dan med 7. in 22. uro, na petnajst minut, izvajali meritve in teste na preiskovancih. Testirali so jih pred začetkom desetdnevnega ležanja in nato po vstajanju. Vsak dan ležanja so jim odvzeli tudi vzorce krvi, sline in urina, trikrat v času študije pa smo opravili tudi mišično biopsijo. "Vzorce smo preparirali in shranili v ustrezno okolje (od –20 do –80 stopinj Celzija) za kasnejše podrobne obdelave in analize. V tekočemm dušiku in suhem ledu so vzorci pripravljeni tudi za transport. Priprava na študijo je trajala več kot leto dni in sedaj računamo, da bomo potrebovali še najmanj dve leti za analize in vse objave," je pojasnil Pišot.

"Raziskava, kot je ta, se mora izvajati v bolnišnici, saj so poskusi, ki se delajo, pa tudi samo ležanje, za zdravje ogrožajoči. Vse mora biti nenehno pod zdravniškim nadzorom. V SBI imajo tudi zelo dobre aparature in tista, ki jo lahko izpostavim, je magnetna resonanca, ki ima 3 tesle. To so take jakosti, da nam omogočajo izvajati zelo poglobljene analize z zelo veliko ločljivostjo slik, na katerih lahko vidimo spremembe na mišični ali možganski ravni," je dejal Šimunič.

Odgovorni zdravnik študije je bil predstojnik oddelka za kirurgijo SBI Mladen Gasparini, ki je z ZRS Koper pri bed restu sodeloval že v Valdoltri. "Rezultati šele prihajajo in jih zbiramo, tudi preiskovanci niso povsem enaki tistim, ki so sodelovali v Valdoltri, saj je tokratna skupina izbrancev drugačna, z drugačnimi testi. Gotovo pričakujemo zanimive rezultate, ki bodo lahko aplicirani na naše paciente. Namreč, vemo, da v bolnišnici večina pacientov odleži v času svojega bivanja, zato z nestrpnostjo pričakujemo te rezultate," je povedal.

Nad preiskovanci bdelo 56 sodelujočih

Za nemoteno izvajanje študije so vsakodnevno skrbeli po trije dežurni z ZRS Koper – profesor in dva asistenta ter zdravstveni tehniki SBI. Skupno je pri bed rest študiji sodelovalo 56 raziskovalcev in predstavnikov zdravstvenega osebja. Začeli so 26. avgusta, dnevno sta se ulegla po dva preiskovanca in po preteku desetih dni po dva vstajala.

Eden od preiskovancev, Žiga, ki prihaja iz Ljubljane, je o svojih občutkih ob svojem zadnjem dnevu ležanja povedal: "Vznemirjen sem, veliko se dogaja, veliko ljudi ’skače’ okoli, čaka me biopsija, jutri pa seveda vstajenje." Na vprašanje, ali ga je kaj posebej presenetilo, odgovarja: "Presenetilo me je, koliko malo časa imamo. Pomisliš, da boš v desetih dneh ležanja veliko naredil, da bo veliko časa, ampak gre ekspresno hitro mimo. Veliko so se nam posvečali, veliko testov je bilo." Na vprašanje, zakaj se je odločil za prijavo na razpis, je odgovoril: "Nisem raziskovalec, nisem astronom ali astronavt, znam pa ležati. Čez 30 let, ko bomo šli na Mars, bom pa lahko rekel, tu sem pa jaz pomagal."

Občutek po tem, ko po desetih dneh spet stopiš na noge, je "zelo dober", pa so se soglasno strinjali udeleženci, ki so z izkušnjo bed resta že opravili.

Marco Narici, eden prvih nevrofiziologov s področja vesoljske medicine v Evropi, vodja projekta v SBI in glavni raziskovalec Univerze v Padovi: "Zahvaljujoč dolgoročnemu sodelovanju z Radom Pišotom iz ZRS Koper, smo uspeli zagnati ta projekt, ki se imenuje Mars-pre. Financiran je s strani italijanskih vesoljskih agencij. Njegov cilj je preučiti nove biomarkerje za razumevanje, kako se spreminja telo med neaktivnostjo. Ti biomarkerji bodo pomagali pri zgodnji diagnozi sprememb v telesu med hospitalizacijo in dolgotrajno nedejavnostjo."

Bruno Grassi, profesor fiziologije na Medicinski fakulteti univerze v Vidmu in vodilni pri projektu iz videmske ekipe: "S koprsko skupino sodelujemo že več let. Pred tem smo opravili nekaj bed rest študij v Valdoltri in na Institutu Jozef Stefan. To je naš četrti bed rest s koprsko skupino in prvič v izolski bolnišnici. Naše meritve so se skozi leta zelo izboljšale. Prva študija je bila narejena v Valdoltri leta 2007, zdaj smo dodali več meritev v primerjavi s prvotno. Obseg meritev smo že večkrat razširili in zdaj lahko preučujemo tako žilno kot tudi mitohondrijsko funkcijo, kar je v primerjavi s prejšnjim delom velik napredek."

Prof. dr. Pietro Enrico di Prampero, svetovno uveljavljen raziskovalec na področju aplikativne fiziologije človeka, častni doktor Univerze na Primorskem (UP) in eden od začetnikov bed rest študij v zgodnjih 90. letih: "S proučevanjem fiziologije pri vesoljskih poletih smo pričeli v poznih 80. letih, dejanski bed rest v Valdoltri pa smo opravili leta 2001. Sodeloval sem pri raziskovanju vesoljske fiziologije v Ženevi, Vidmu, Moskvi z ruskimi kozmonavti in v Housonu z Naso. Povsod sem delal, zdaj pa sem upokojen, tukaj sem samo na obisku."

Elena Monti doktorska študentka z Univerze v Padovi, ki opravlja prakso na bed rest študiji v SBI: "Tukaj sem na praski v tujini. Opravljam ultrazvoke na preiskovancih in poskušamo ugotoviti, ali se v teh desetih dneh spreminjajo njihova mišična masa in struktura. Merila bom tudi vzorce krvi in biopsije, z navdušenjem pričakujem rezultate. Čeprav deset dni ni dolga perioda, sem zelo radovedna, saj delamo analize na vsaka dva dneva, da bi videli, ali prihaja do sprememb. To je zelo velik projekt in moj prvi bed rest, zato je to delo zame zelo vznemirjujoče in tudi malce stresno."