Ob prvem poskusu konec marca je Zorčičevo razrešitev na tajnem glasovanju prav tako podprlo 45 poslancev, en premalo za uspeh predloga. Koalicija je zatrjevala, da ima to pot dovolj glasov za njegovo razrešitev, a jim je tudi v drugem poskusu zmanjkal en glas.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je po glasovanju dejal, da bo treba z Zorčičevo razrešitvijo poskusiti še tretjič. Po Zorčičevih besedah pa je DZ ponovno dokazal, da je suverena institucija.

Danijel Krivec

V koalicijskih SDS, NSi in SMC so sicer v razpravi pred glasovanjem opozarjali, da je po dosedanji parlamentarni praksi predsednik DZ vedno prihajal iz koalicijskih vrst in vedno odstopil, ko so nastopile okoliščine, v kakršnih se je DZ znašel sedaj. Slišati je bilo tudi očitke na račun Zorčičevega ravnanja v zadnjem času, saj se je po mnenju koalicijskih poslancev postavljal na stran opozicije.

Zorčiču v bran pa so stopili v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP, ki so vsi, kot že ob prvem glasovanju, napovedali obstrukcijo. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so predvsem apelirali na poslance DeSUS, SNS in poslanca narodnih manjšin, naj Zorčičeve razrešitve ne podprejo. V omenjenih poslanskih skupinah sicer svojih stališč niso predstavili.

Zorčič pa je pred današnjim odločanjem dejal, da se odpira pomembno vprašanje, in sicer kakšna bo ta funkcija predsednika DZ in samega DZ v prihodnje. Ali bo to orodje vlade, predsednika vlade ali pa bo DZ toliko samostojen, da se bo o tem sam odločal, je dodal. Poudaril je, da funkcijo predsednika DZ izvaja odgovorno, z zavedanjem o pomenu dela DZ za to državo. Po njegovem mnenju pri današnjem glasovanju ne gre za njega osebno, ampak predvsem za to, kam bodo uvrstili DZ in kakšna bo funkcija predsednika DZ v prihodnje - ali naj bo plen vsakokratne koalicije, četudi ta izgubi večino v parlamentu.