Ukrepi, ki bodo iz mestnih središč v celoti pregnali motorni promet, se obetajo tudi v Kopru, Izoli in Piranu. Nekateri menijo, da se ti ambiciozni načrti odvijajo prepočasi, drugi svarijo na previdnost, saj se navade ljudi le počasi spreminjajo in se bodo mnogi čutili prizadeti v svoji pravici, da parkirajo tik pred domačim pragom. Meje med potrebami skupnosti, ki si želi zgodovinska mestna središča vrniti ljudem in ljubeznijo do vožnje z avtomobilom na vsaki možni lokaciji, ne bo enostavno postaviti. Temu lahko služi tudi zgled, kako so to naredili v slovenski prestolnici.

Sprehajalci po središču Ljubljane danes težko verjamejo, kako grd in neprijeten je bil center Ljubljane pred deset in več leti, preden so iz starega mestnega jedra in potem postopoma tudi iz drugih predelov, nagnali promet. Ukrep Mestne občine Ljubljana (MOL) in župana Zorana Jankovića, proti kateremu so se vrstili protesti stanovalcev in gostincev, je naredil iz mestnega jedra Ljubljane povsem drugačno podobo, estetsko dovršeno, prijetno za življenje ter bistveno primernejšo za gostinstvo in turizem.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića smo vprašali, kako se je pred leti lotil zaprtja mestnega središča Ljubljane za promet in kako je uveljavil svojo odločitev kljub nemajhnemu odporu. Zanimalo nas je tudi, kaj bi priporočal obalnim mestom glede ureditve tega problema.

"Čeprav so se bali, da bo mesto 'umrlo', sem jih prepričeval, da bo šele potem dejansko zaživelo"

"Nikoli ne dajem nasvetov, ker menim, da vsak župan ve, kaj je najboljše za občino, ki jo vodi, sem pa vedno pripravljen deliti naše izkušnje z drugimi. Vsakdo se potem sam odloči, kaj lahko uporabi za svojo občino," nam je odgovoril Zoran Janković.

"Sprva so imeli stanovalci in lastniki gostinskih in trgovskih lokalov v mestnem središču pomisleke, da bo omejitev dostopa motornim vozilom poslabšala kakovost življenja in poslovanja. Čeprav so se bali, da bo mesto 'umrlo', sem jih prepričeval, da bo šele potem dejansko zaživelo, saj bo namenjeno izključno pešcem in kolesarjem in bo tako postalo velika dnevna soba mesta s številnimi kulturnimi, športnimi, družabnimi dogodki. In to se je zgodilo," pravi Janković.

"Zgoditi se mora premik v glavah ljudi, kar je najtežje"

Prepričan je, da je velika večina zadovoljna z današnjim stanjem in si ne želi vrnitve na staro. "Je pa res, da se mora zgoditi premik v glavah ljudi, kar je najtežje. Začeli smo tako, da je na Wolfovi ulici počila kanalizacijska cev, zaradi česar smo morali ulico zapreti, s čimer je bil onemogočen dostop vozil, tudi avtobusov. To je bilo edinkrat, ko sem delavcem naročil, naj ne hitijo z deli, ker sem želel opazovati, kako bodo ljudje to sprejeli. Po prenovi ulice več nismo odprli za vozila, ampak smo jo skupaj z okolico preuredili v prostor za pešce in kolesarje," poudarja župan Ljubljane, ki ima danes skoraj 19 hektarjev urejene ekološke cone brez avtomobilov.

"Če ljudem nekaj odvzameš, jim moraš po drugi strani nekaj ponuditi"

Kot je izpostavil župan MOL, je pomembno, da so meščanom ponudili alternativne. "Stanovalci imajo prednost pri parkiranju v garažni hiši pod Kongresnim trgom, z izgradnjo ali obnovo 13 novih mostov in brvi čez Ljubljanico smo jim skrajšali poti, na voljo je tudi 7 električnih vozil Kavalirjev, ki brezplačno vozijo po mestnem središču, dostava za gostinske in trgovske lokale je možna do 10. ure. Pomembno je to, da če ljudem nekaj odvzameš, jim moraš po drugi strani nekaj ponuditi. In to smo naredili," je za Regional povedal ljubljanski župan Zoran Janković.