Kot je povedal Vindišar na današnji vladni novinarski konferenci, bolnišnično oskrbo trenutno potrebuje 1168 ljudi, od tega se na intenzivnih enotah zdravi 283 bolnikov. Intubiranih je kar 206 bolnikov, povprečna starost na oddelkih intenzivne terapije je 64,7 leta, je pojasnil.

Vseh 15 covidnih bolnišnic po njegovih besedah deluje kot enotna bolnišnica na državni ravni po principu kriznega upravljanja, pri čemer se vsak dan usklajujejo in prerazporejajo kapacitete in kader. Na današnji dan je za covidne bolnike na navadnih oddelkih na razpolago 1020 postelj, zasedenih je 885. Kapacitete na intenzivnih oddelkih znašajo 302 postelji, danes pa je zasedenih 283.

Kapacitete na intenzivni terapiji bodo po napovedih državnega sekretarja še povečevali, predvsem v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS) UKC Ljubljana, kjer načrtujejo centralno intenzivno terapijo. V prihodnjih dneh bodo iz DTS začeli umikati akutne bolnike ter do konca tedna v prvi fazi zagotovili dodatnih 15 intenzivnih postelj.

Kader za centralno intenzivno terapijo že zbirajo, tam naj bi pomagali tudi zdravstveni delavci iz tujine. Po Vindišarjevih informacijah naj bi v Slovenijo prišlo 30 zdravstvenih delavcev iz tujine, čeprav pogodba še ni podpisana, pa si na ministrstvu želijo, da bi bilo to osebje v Sloveniji do konca tedna.

Zaradi pomanjkanja kadra drugačni standardi

Ob tem je Vindišar pojasnil, kaj pomeni vsakodnevno povečevanje števila intenzivnih postelj. "Intenzivna postelja ni samo ležišče. To je postelja, ob kateri je ventilator, kup druge medicinske opreme, en zdravnik in štiri intenzivne medicinske sestre," je poudaril in dodal, da so zaradi pomanjkanja kadra danes standardi povsem drugačni.

Ob razporejanju kadra Vindišar opozarja, da se s tem jemlje kader z drugih oddelkov, zato v zdravstvu razen obravnave nujnih primerov, onkoloških bolnikov ter nosečnic in porodnic "v tem trenutku vse stoji". Zato se sekretar boji, "da smo zelo blizu temu, da ne bomo imeli niti anesteziologa, ki bi lahko uspaval pacienta za operacijo". V tem trenutku niti ne moremo več ustrezno poskrbeti za večjo naravno ali prometno nesrečo, kjer bi imeli večje število ponesrečencev, opozarja.

Po njegovih besedah bolnišnice sicer aktivno sklepajo dogovore z drugimi zavodi glede premeščanja kadrov. UKC Ljubljana ima denimo sklenjen dogovor s 27 zavodi, s čimer so lahko na covidne oddelke razporedili dodatnih 54 diplomiranih in 22 srednjih medicinskih sester. Covidne bolnišnice so se tudi notranje reorganizirale, in sicer so na covidne oddelke premestile 355 zdravnikov specialistov, 214 specializantov, 913 diplomiranih medicinskih sester ter 645 srednjih medicinskih sester.

Povedal je še, da so se za pomoč na covidnih oddelkih javili tudi zaposleni pri koncesionarjih in zasebnikih, študentje medicine in zdravstvene nege ter dijaki. Vseh prijavljenih, ki so pripravljeni nuditi pomoč na covid-19 oddelkih, je trenutno 249.

Državni sekretar je še pojasnil, da se ves čas trudijo, da bi bili vsi bolniki ustrezno oskrbljeni, pri čemer imajo na voljo tudi ustrezna zdravila za blaženje posledic in zdravljenje covida-19. Pri bolnikih s povečanim tveganjem za hospitalizacijo uporabljajo zdravilo regeneron, pri čemer Vindišar znova poziva okužene s povečanim tveganjem za težji potek bolezni, da se čim prej obrnejo na osebnega zdravnika za uporabo omenjenega zdravila.

Poleg tega se po Vindišarjevih besedah trudijo zagotoviti tudi nova zdravila in v naslednjih tednih pričakujejo dve novi; eno iz skupine monoklonskih protiteles in eno iz skupine antivirusnih zdravil. Čeprav je povpraševanje po teh zdravilih po svetu izjemno veliko, pa državni sekretar pričakuje, da bodo prva zdravila dobavljena še v decembru.