Vlada se zaveda pomena zagotavljanja vzdržnih in predvidljivih javnih financ, zato je v koalicijsko pogodbo zapisala, da morajo biti vsi ukrepi in predlogi, ki povečujejo odhodke ali zmanjšujejo prihodke, pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti, so ob tem na družbenih omrežjih zapisali v vladnem uradu za komuniciranje.

Drugih podrobnosti pogovorov niso razkrili, je pa že nekaj tednov aktualna tema trenutnega stanja v javnih financah, saj je že prejšnja vlada opozorila, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj v primeru neukrepanja presegel tri odstotke BDP oziroma zgornjo dovoljeno mejo v okviru pakta stabilnosti in rasti.

Določene ukrepe za zmanjšanje porabe je ob nekoliko višji oceni prihodkov sprejela že predhodna vlada. S temi naj bi se javnofinančni primanjkljaj znižal za 370 milijonov evrov, tako da bo znašal 2,9 odstotka BDP.

Nova vlada je medtem za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti napovedala rebalans proračuna, pri čemer bo dinamika zniževanja primanjkljaja po besedah ministra Širclja odvisna tudi od javnofinančnih posledic interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki sicer še ni bil uveljavljen.

Te posledice na ministrstvu po Šircljevih izjavah iz minulega tedna še ocenjujejo, glede na ocene predlagateljev zakona in fiskalnega sveta ter finančnega ministrstva pod prejšnjim vodstvom pa se gibljejo od okoli pol milijarde evrov do približno milijarde evrov.