Odbor za pravno etična vprašanja je več Figljevih izjav o covidu-19 in ukrepih za preprečitev širjenja epidemije obravnaval na pobudo zdaj že nekdanje predsednice zdravniške zbornice Zdenke Čebašek-Travnik.

V javnih nastopih ter objavah na družbenih in v tiskanih medijih je Figelj namreč podajal izjave in mnenja, v katerih je pomen epidemije covida-19 označeval kot minoren problem, ocenjeval, da ne gre za strokovni, ampak etični in moralni problem, neustrezno in netočno covid-19 primerjal oz. enačil z gripo, dvomil v učinkovitost zaščitnih ukrepov, strokovno svetovalno komisijo označil kot enoumno in kot zdravnik javno podajal mnenje, da se ne bo cepil, je povzel odbor.

Odbor zdravniške zbornice: mora se zavedati, da imajo njegova mnenja bistveno večjo težo

Kot je odbor poudaril v stališču, ima Figelj kot vsak državljan ustavno pravico do svobode izražanja. "Ob tem pa se mora zavedati, da imajo njegova javno izražena mnenja s področja medicinske stroke bistveno večjo težo in odgovornost kot izjave laičnih državljanov in lahko tudi pomembno vplivajo na javnost," so dodali.

Kot zdravnik in član zdravniške zbornice je Figelj po navedbah odbora s kodeksom zdravniške etike zavezan, da v javnih nastopih podaja mnenja na podlagi znanstveno dokazanih podatkov, da so njegove izjave točne, odgovorne in ne zavajajoče ter da ne vzbujajo nezaupanja javnosti v priporočila strokovne svetovalne komisije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Odbor zdravniške zbornice: izjava, da se ne bo cepil, bi lahko povzročila dvome v koristnost cepljenja

Člani odbora so na podlagi spremljanja strokovne literature in znanstveno potrjenih dejstev ocenili, da je Figelj podajal izjave, ki so bile "netočne, nestrokovne, neetične in omalovažujoče do slovenske medicinske in z njo povezane stroke in niso tvorno prispevale k izvajanju splošnih ukrepov za zaščito pred covidom-19 in za krepitev zdravja ljudi v danih razmerah".

Med drugim bi po presoji odbora Figljeva izjava, da se ne bo cepil proti covidu-19, v javnosti lahko povzročila dvome v koristnost cepljenja in nezaupanje v nasvete ostalih zdravstvenih strokovnjakov. Menijo, da je s takšno izjavo jasno izrazil svojo nepripravljenost sodelovati pri pripravi in izvedbi kolektivnih ukrepov, cilj katerih je izboljšanje preventive, diagnostike in zdravljenja bolnikov.

Kot etično sporne so ocenili njegove izjave o stanovalcih v domovih za starejše. Navedbe, da bi bilo bolje pustiti domove odprte, saj starostniku pomeni več stik z bližnjim, kot to da bi dlje živel, in da bi starostniki tudi sicer kmalu umrli, so po presoji odbora v nasprotju s spoštovanjem človeškega življenja, h kateremu zdravnike zavezuje kodeks zdravniške etike.

V bran Figlju pa je stopila civilna pobuda Prebujenje-Pravica za vse, ki je vodstvu zdravniške zbornice danes predala pismo podpore s podpisi skupine državljanov. Kot so zapisali, ostro nasprotujejo ugotovitvam odbora. Prepričani so, da je Figelj "eden redkih zdravnikov, ki v celoti ravna v sozvočju s svojim zdravniškim poslanstvom in s svojimi izjavami v ničemer ne krši nobenega člena kodeksa zdravniške etike". Od vlade in odgovornih zahtevajo, da posredujejo in ustavijo vse postopke, ki jih je zdravniška zbornica sprožila proti zdravniku.