V Mestni občini Nova Gorica so številni kazalniki zdravja boljši od povprečja v državi, kaže zadnji prikaz NIJZ Zdravje v občini 2023. Med drugim je na Goriškem občutno manj od slovenskega povprečja obravnav zaradi srčne kapi, bistveno manjša je bolniška odsotnost, število samomorov pa je celo za polovico nižje od državnega povprečja.
ZDRAVJE NA GORIŠKEM BOLJŠE OD POVPREČJA V DRŽAVI: Občutno manj je srčnih kapi in bolniških odsotnosti
Slovenija
Kot kaže prikaz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pa je v Novi Gorici več bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka, in sicer 7,3 na 1000 prebivalcev, povprečje v državi pa je 6,4. To je delno mogoče pripisati višjemu starostnemu povprečju prebivalcev občine.
Kljub takšni starostni sestavi pa je bil delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, na Goriškem nižji od slovenskega povprečja, podobno velja tudi za sladkorno bolezen.
Občutno nižja je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi. Znašala je 1,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let; medtem ko je v Sloveniji ta stopnja 2,0.
Veliko manj od povprečja v državi je tudi bolniških odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev, in sicer povprečno 16,5 koledarskih dni na leto. V Sloveniji je to povprečje 19,4 dni na leto.
Pozitivno občina izstopa še po enem kazalcu. Bistveno nižja je stopnja umrljivosti prebivalstva zaradi samomora, ki v Novi Gorici znaša devet na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa je ta stopnja 18. Telesni fitnes otrok pa je bil blizu slovenskemu povprečju.
Z odzivom prebivalstva na preventivne programe tako v občini kot celotni severnoprimorski regiji so po besedah predstojnika območne enote NIJZ Nova Gorica Marka Vudraga zelo zadovoljni.
Odzivnost v presejalnem programu Svit za rak debelega črevesa in danke je bila 64,2 odstotna, medtem ko je bila v Sloveniji povprečno za odstotek nižja. V presejalnem programu Zora za rak materničnega vratu je bila še precej višja, kar 82,7 odstotka, slovensko povprečje pa znaša 71,7 odstotka.
Podobno povprečju v državi je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah; znašala je 1,1 na 1000 prebivalcev. Prav tako je bil blizu slovenskemu povprečju delež prometnih nezgod, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu.
Kam po pomoč?
Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od spodnjih služb oziroma skupin.
Pomoč v stiski:
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč),
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 h/dan),
116 111 – TOM - telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro),
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj),
031 233 211 – Ženska svetovalnica - krizni center (24 h/dan),
Živ? Živ! – zivziv.si.