Zanemarjeni kanali kot ključni problem

Glavni problem, ki so ga izpostavili v podjetju Gorki chili, so zanemarjeni kanali ob reki Dragonji, za katere sta pristojna Direkcija RS za vode (DRSV) in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Kmetje plačujejo takso za čiščenje kanalov, a naj ta v praksi ne bi bila izvedena, pristojni organi pa naj ne bi ukrepali. Za razliko od Hrvaške, kjer kanale čistijo dvakrat letno, na slovenski strani ostajajo popolnoma zanemarjeni, kar vodi v izgubo pridelka. Podjetje na leto prideluje skoraj tono čilija, zdaj pa se sprašuje, ali ima Slovenija dovolj volje in interesa za ohranjanje kakovostnih lokalnih proizvodov.

Vzdrževanje poteka, pravijo pristojni

Na očitke kmetov, da pristojni že vrsto let ne urejajo kanalov in da so ti eden ključnih razlogov za poplave, so na DRSV in skladu pojasnili, da vzdrževanje vodotokov in melioracijskih jarkov poteka redno, skladno z razpoložljivimi sredstvi in zakonodajo. DRSV vzdržuje večino vodotokov 2. reda v dolini Dragonje, medtem ko sklad skrbi za melioracijske jarke

Na DRSV so ob tem dodali, da njihov direktorat vzdržuje vodotoke skupnega interesa, med drugim reko Dragonjo in njene pritoke, preko koncesionarja VGP Drava Ptuj, d.o.o.: "Redno izvajamo košnjo in odstranjevanje zarasti na vodotokih Dragonja in Drnica. Dragonja je vodotok skupnega interesa na mejnem območju Republike Slovenije in Republike Hrvaške, zato je vzdrževanje urejeno skladno z dogovorom med državama. Skladno z medsebojnimi dogovori vsaka stran vzdržuje z redno košnjo v jesenskem času svoje brežine."

Na skladu, ki je pristojen za vzdrževanje melioracijskih jarkov, ki so del hidromelioracijskih sistemov (HMS), pa so navedli, da so glavna dela, ki se v melioracijskih sistemih izvajajo vsako leto, mulčenje, čiščenje zarasti v kanalih, po potrebi poglabljanje in niveliranje.

"Za vsak posamezen sistem sklad pripravi program del, ki ga potrdi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skladno z zakonom o javnem naročanju izbere izvajalca del. Po zaključku del se pripravi prevzemni zapisnik in popiše stanje sistema. Količina izvedenih del je vezana na zbrana sredstva, ki jih zagotavljajo lastniki zemljišč oziroma njihovi zakupniki," pojasnjujejo.

Ob tem dodajajo, da je sklad pristojen za vzdrževanje melioracijskih jarkov, medtem ko vzdrževanje odtokov in ostalih jarkov, med njimi tudi obcestnih jarkov, ni v njihovi pristojnosti: "Z DRSV smo pred kratkim pristopili k skupnemu pregledu vseh jarkov na območju Občine Piran z namenom, da se ponovno določi oziroma potrdi pristojnost nad posameznimi jarki."

Na vprašanje, zakaj se kanali v Sloveniji ne čistijo redno, kljub rednemu plačevanju taks za hidromelioracijo, ki jo plačujejo kmetje, medtem ko jih na hrvaški strani čistijo dvakrat letno, na skladu odgovarjajo, da z informacijami o stanju HMS na Hrvaškem ne razpolagajo. "Vzdrževanje državnih HMS v Sloveniji pa sklad izvaja redno vsako leto. Čiščenje kanalov znotraj HMS se izvaja v skladu s sprejetim programom, pri čemer se upoštevajo tudi želje in pripombe lastnikov in zakupnikov zemljišč."

Kmetje lahko pomagajo, a z omejitvami

Tudi urejanje kanalov s strani kmetov je možno, vendar le v okviru zakonodaje in naravovarstvenih omejitev. "Lastniki priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda lahko sami odstranjujejo odvečno zarast, plavje in odpadke, vendar morajo upoštevati naravovarstvene omejitve, odstranjevati le odvečno, poškodovano ali odmrlo zarast, ne posegati v večja zdrava drevesa in ohranjati neprekinjen pas drevesne in grmovne zarasti. Prav tako je potrebno upoštevati zakon o divjadi in lovstvu, ki prepoveduje odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih med 1. marcem in 1. avgustom," pojasnjujejo na DRSV.

Na skladu pravijo, da je razpis za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na HMS odprte narave in da vsak posameznik, ki je za tovrstno delo usposobljen, lahko odda svojo ponudbo.

Kmetje opozarjajo, da se ob poplavljanju izgublja rodovitna zemlja, ki je ni mogoče nadomestiti. Na vprašanje, kako se bodo institucije lotile zaščite zemljišč, na DRSV odgovarjajo, da načrtovanje zaščite rodovitne zemlje ni v njihovi pristojnosti. Na skladu pa pravijo, da je za preprečitev poplavljanja potrebno urediti celotno območje – melioracijske jarke, glavne odvodnike, obcestne jarke in meteorne vode iz naselij. "Negativni vpliv poplav je mogoče zmanjšati le na tak način," poudarjajo.

Interventni ukrepi po poplavah že v teku

Zanimalo nas je, kakšne so kratkoročne rešitve, ki jih nameravajo izvesti po zadnjih poplavah. Tako na DRSV odgovarjajo, da bo v okviru v okviru programa izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda koncesionar izvedel čiščenje pretočnega prereza Dragonje, kar vključuje odstranjevanje plavja in polomljene obrežne zarasti ter sanacijo večjih erozijskih poškodb gorvodno od naselja Dragonja.

"Ob rednem vzdrževanju sklad opravlja tudi dodatno interventno čiščenje HMS jarkov na območju Dragonje s sredstvi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jih je sklad pridobil na razpisu. Dela bodo predvidoma opravljena do konca meseca oktobra letos, predviden strošek del pa znaša 33.925 evrov," pa ogovarjajo na skladu.

Kakšne so dolgoročne rešitve?

Na naše vprašanje, ali pripravljajo dolgoročni načrt za ureditev kanalov v dolini Dragonje in zaščito kmetijskih zemljišč pred nadaljnjo erozijo in poplavami, so na skladu pojasnili: "Edina prava pot je ureditev celotnega območja – melioracijskih jarkov, glavnih odvodnikov, obcestnih jarkov in meteorne vode iz naselij. Sklad bo še naprej skrbel, da bodo melioracijski jarki opravljali svojo funkcijo, kar bo zmanjšalo negativni vpliv poplav in zaščitilo kmetijska zemljišča."