Določitev vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in zadolžitev Marjetice Koper bosta dve od dnevnih točk dnevnega reda današnje redne seje občinskega sveta Mestne občine Koper. Svetniki pa se bodo seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora glede izgradnje Muzejskega trga in garažne hiše, prodaje Tomosovega bloka ter projekta Solis, saj so njihova poročila romala na resorna ministrstva in Računsko sodišče RS.
ZADNJE ODLOČITVE KOPRSKIH SVETNIKOV: Višina nadomestila za stavbno zemljišče in zadolžitev Marjetice Koper
Koper
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Koprski občinski svetniki bodo danes razpravljali o predlogu sklepa za določitev vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v prihodnjem letu. Da bi omilili posledice draginje, urad za prostorski razvoj in nepremičnine koprske mestne občine (MOK) predlaga, da se vrednost točke za izračun nadomestila za prihodnje leto ne poviša skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ampak ostane enak kot v letu 2022. Za uporabo zazidanega zemljišča 0,00032986 evra na kvadratni meter in za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča 0,00065973 evra na kvadratni meter.
Zadolžitev Marjetice Koper za 1,6 milijona in prenos neodplačanega kredita na drugo banko
Koprski občinski svetniki bodo odločali o zadolžitvi Marjetice Koper za nakup sušilne naprave v višini 1,6 milijona evrov. Posojilo za dobo devetih let bi najeli pri Gorenjski banki. Poleg tega bi Marjetica obstoječi kredit, ki ga ima najetega pri Delavski hranilnici in še ni bil odplačan v višini 466.666,64 evra, zamenjala z najemom novega kredita pri Gorenjski banki, z odplačilno dobo petih let.
Nadzorniki: S projektom Muzejskega trga in garažne hiše so bila oškodovana javna sredstva
Na mizi bodo svetniki imeli tudi ugotovitve nadzornega odbora (NO) MOK v zvezi s projektom garažne hiše na Muzejskem trgu. Nadzorniki so ugotovili, da je bil poziv za oddajo ponudb za pridobitev stavbne pravice pri gradnji Muzejskega trga objavljen zgolj v elektronskih medijih, zato je bilo po njihovem mnenju prijav manj, kot bi jih bilo sicer.
Za projekt ni bila imenovana odgovorna oseba, ki bi skrbela za pripravo dokumentacije in strokovno vodenje postopka. Javni poziv ni določal minimalnih pogojev, ki jih mora prijavitelj izpolniti, kot je npr. dokazilo o kadrovski in tehnični sposobnosti, finančni zmožnosti in bančni garanciji. Predvidel ni niti možnosti enostranskega odstopa od pogodbe v primeru kršitve pogodbenih obveznosti, so navedli nadzorniki.
Prijavil se je samo en ponudnik, podjetje Mons, s katerim je bila sklenjena pogodba, ki je bila po oceni nadzornikov "povzetek javnega razpisa": "To pomeni, da tudi ta ne vsebuje določb, ki bi ščitile koprsko občino."
Ker Mons ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti, je MOK vložila pred sodiščem več izvršilnih postopkov, Mons pa je pred okrajnim koprskim sodiščem vložil tožbo, s katero je poskušal dokazati, da je pogodba nična. MOK in Mons sta se na koncu poravnala. Nadzorniki ob tem poudarjajo, da so od občine zahtevali dokumente, ki bi dokazovali, da je bila poravnava utemeljena, vendar jih niso dobili.
Nadzorni odbor je prepričan, da je takšno vodenje projekta privedlo do oškodovanja javnih sredstev: "Takšno ravnanje lahko nakazuje na vnaprej dogovorjen posel ali pa nestrokovno ravnanje odgovornih oseb MOK."
Je bila prodaja Tomosovega bloka upravičena?
"Stavba je bila s sklepom občinskega sveta z dne 3. maja 2015 o zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOK prenesena na občino. Ker je namen JSS v osnovi reševanje stanovanjskih težav občanov, v razpoložljivi dokumentaciji nismo zasledili podatka ali dejstva, ki bi upravičil takšen prenos premoženja," so navedli nadzorniki v zvezi s prodajo Tomosovega bloka in izpostavili, da se je namensko premoženje JSS zmanjšalo za 4,8 milijona evrov.
Ob tem so opozorili, da je bila ocena vrednosti stavbe opravljena leta 2014, nato pa prevrednotenje 2016 in 2017, vendar izbrani ocenjevalec ni bil ocenjevalec Slovenskega inštituta za revizijo in ni v celoti upošteval mednarodnih standardov ocenjevanja, ki ne poznajo niti prevrednotenja niti revalorizacij ocen vrednosti.
Na osnovi pregledane dokumentacije so nadzorniki zaključili, da je bilo naročilo, ki ga je dobil ocenjevalec, nejasno, posledica pa nenatančna cenitev. Pripravo dokumentacije in vodenje projekta so ocenili kot pomanjkljivo in premalo skrbno.
Za projekta izgradnje parkirne hiše na Muzejskem trgu in prodajo Tomosovega bloka so zaključili, da sta se vodila negospodarno, nesmotrno, nepregledno, nestrokovno in brezbrižno. Končno poročilo o nadzoru so posredovali resornemu ministrstvu in Računskemu sodišču RS.
Nadzorni odbor: Projekt Solis večkrat neutemeljeno podaljšan
Po oceni nadzornikov je bil projekt Solis, ki se vleče že 15 let, večkrat podaljšan brez utemeljenih razlogov. Bazenski kompleks je bil zgrajen šele leta 2018 in še to ne skladno z razpisanimi zahtevami. Projekt se je z leti spreminjal po obsegu in vsebini, danes pa olimpijski bazen ne ustreza pogojem za prirejanje mednarodnih plavalnih tekmovanj.
Tudi poslovni del objekta, ki se še dograjuje, ne bo imel kongresnega centra, pod vprašajem je tudi, ali bo imel hotel. "Po obstoječih prostorskih aktih na dan sprejema poročila o nadzoru je povsem mogoče, da bo prevladujoča namembnost poslovnega dela stanovanjska. In to kljub temu da ob podpisu koncesijske pogodbe taka namembnost niti ni bila predvidena niti dopustna," navajajo nadzorniki.
Ob tem so bila izplačila koprske občine občutno visoka glede na vrednost občinskega proračuna. Ob podpisu sporazuma je MOK plačala Primorju v stečaju za 3,1 milijona evrov obveznosti, za dokončanje objekta pa še 8,4 milijona. Skupaj torej 11,5 milijona evrov. Izgradnja komunalne opreme in zunanje ureditve v sodelovanju z Grafistom je občino stala še milijon evrov, ocenjujejo nadzorniki.
"Nadzorni odbor je ugotovil, da je občina za olimpijski bazen, ki vsebinsko in po kvaliteti ne ustreza tej definiciji, porabila več sredstev, kot je znašala celotna kupnina za t. i. poslovni del," so še navedli. Tudi to zadevo so predali resornemu ministrstvu in računskemu sodišču, saj menijo, da je MOK utrpela znatno finančno in gospodarsko škodo.
Glede javne komunalne infrastrukture pa nadzorniki ugotavljajo, da veliko infrastrukture, ki je evidentirana v katastru, ni zabeležena v zemljiški knjigi.