Slovenija mora do prihodnjega leta v Bruselj poslati pomorski prostorski načrt. Predstavniki okoljskega ministrstva so ga včeraj predstavili predstavnikom vseh istrskih občin, ki želijo biti partnerice v postopku sprejema načrta. Načrt bi moral po mnenju občin dotakniti tudi vprašanj poplavne varnosti in oskrbe s pitno vodo. Evropska direktiva državam članicam nalaga, da morajo do marca 2021 sprejeti in na Evropsko komisijo dostaviti nacionalne pomorske načrte.
Z OKOLJSKEGA MINISTRSTVA OBISKALI PREDSTAVNIKE ISTRSKIH OBČIN: Pripravljene na partnerstvo pri urejanju morja in priobalnega pasu (FOTO)
Izola
Georgi Bangiev, Danilo Markočič in Marko Starman (foto: Občina Izola)
Okoljsko ministrstvo je deležnikom predstavilo prvo različico načrta, zdaj pa poteka razprava in se zbirajo pobude, predlogi in mnenja. Vzporedno bo v pripravi tudi okoljsko poročilo, je v izjavi za medije po včerajšnjem posvetu o pripravi Pomorskega prostorskega načrta Slovenije pojasnil v. d. generalnega direktorja direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev. Izolski župan Danilo Markočič je včeraj poudaril pomen tega dogodka za istrske občine. "Verjamemo, da bodo lokalni interesi s tem, ko 'lokalci' prevzemamo na nek način pobudo, bistveno lažje in hitreje uresničeni tudi pri drugih odločevalcih," je dodal.
Kot je navedel vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, so včeraj posebej izpostavili delovanje slovenskega sveta za Jadransko morje, ki ga je koordinacija istrskih županov imenovala že lani in sodeluje pri vseh dejavnostih, vezanih na morje in morsko obalo. Med drugim so po njegovih besedah podali svoje pripombe na strategijo prostorskega razvoja, pri čemer pričakujejo, da bo obalno območje zaradi podnebnih sprememb, težav z vodo in povezanih pritiskov na obalo in morje deležno posebne obravnave.
(foto: Regional)
Glede samega pomorskega načrta pa želijo biti v obalnih občinah partnerji pri oblikovanju rešitev za prihodnost. V okviru pomorskega načrta pričakujejo tudi sprejem ukrepov v zvezi z vprašanji poplavne varnosti in oskrbe s pitno vodo. Ti ukrepi bodo namreč najverjetneje predmet financiranja v okviru t.i. zelenega dogovora, "zato mislimo, da ne gre zamuditi te priložnosti", je dodal Starman.
Dotaknil se je tudi pomanjkljivosti pri trenutnem urejanju prostora. Kot je dejal, v Sloveniji za razliko od na primer Hrvatov in Špancev še nimamo ukrepov, povezanih z dvigovanjem gladine morja: "Skrajni čas je, da se k temu pristopi in da temu prilagodimo naše prostorske načrte." Bangiev je sodelovanje istrskih občin pozdravil, saj bodo z izpostavljanjem skupnih težav lahko te reševali v dobrobit tako prebivalstva regije kot tudi države. Glede konkretnih rešitev pa je pojasnil, da so trenutno šele v fazi načrtovanja in da se bodo konkretne rešitve verjetno izkristalizirale do konca leta.