Irena Domanjko Seršen in Darja Vajngerl sta na konferenci sodelovali, ker v vrtcu želijo spodbujati razvoj ekosocialnih kompetenc: "V vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona se zavedamo posledic podnebnih sprememb. Tudi v našem okolju in lokalni skupnosti želimo spodbujati razvoj ekosocialnih in zelenih kompetenc. V našem malem mestu Gornji Radgoni se soočamo s številnimi okoljskim izzivi, kot so onesnaževanje, okoljske spremembe. Želimo si novih odnosov med ljudmi ter kot Eko vrtec tudi boljšega in učinkovitejšega pristopa človeka do narave."

Prvi dan je konferenca gostila dva mednarodno priznana strokovnjaka s področja ekosocialnega izobraževanja. Dr Daniel Christian Wahl, vodilni strokovnjak vzhajajoče regeneracije in avtor knjige 'Designing Regenerative Cultures', je predstavil pomen regenerativnega razvoja in biokulturne edinstvenosti krajev. Dr Mirela Sertić Perić, izredna profesorica na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Zagrebu, pa je predstavila nujnost vključevanja izobraževanja za trajnostni razvoj v šolski sistem. Program prvega dne je vključeval tudi učiteljice slovenskih šol - Lidijo, Marušo, Alenko, Polono, Natašo, Tatjano in Majo, ki so v sklopu imenovanem 'Darila', delile svoje projekte in izkušnje.

Tatjana Lubej z Osnovne šole Janka Glazerja Ruše je predstavila projekt, ki okoljske vsebine umešča v pouk nemščine na prostem: "Učenje zunaj učilnice ponuja edinstvene priložnosti za praktične, otipljive izkušnje. Dejavnosti, kot so raziskovanje narave, opazovanje ekosistemov in igranje, omogočajo učencem, da aktivno uporabljajo svoja čutila za krepitev tako jezikovnih kot ekoloških konceptov. Ta pristop učence vključi fizično, duševno in čustveno ter izboljša njihove jezikovne sposobnosti in splošno dobro počutje. Učenci lahko na primer raziskujejo park in se učijo besedišča o rastlinah in živalih ali ustvarijo zemljevid svoje okolice, medtem ko vadijo nove nemške besede. Prednosti učenja na prostem daleč presegajo usvajanje jezika. Izboljšuje telesno zdravje, zmanjšuje stres in krepi povezanost učencev z okoljem. Učenci med poukom na prostem kažejo več motivacije in navdušenja za učenje jezikov z izkušnjami iz resničnega sveta. Kot učiteljica ugotavljam, da so učenci bolj sodelovali v razpravah in bolje ohranili besedišče."

V okviru drugega dneva konference je izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik predstavil filozofijo za otroke in okoljsko etiko. Udeležence je pozval k ustvarjanju bolj odprtega šolskega prostora, ki spodbuja samostojno in kritično mišljenje ter omogoča samorefleksijo učencev in učiteljev.

Dr. Dejan Meh Savić, filozof in okoljevarstvenik, je učiteljice in učitelje nagovoril o medgeneracijski nepravičnosti, odgovornosti in pomenu izobraževanja za pravičnost: "Mladi ljudje se že rodijo v svet v podnebni krizi. K uničevanju niso prispevali ničesar, podivjano podnebje pa bodo najbolj občutili prav oni. Če naj človeštvo še pravočasno konča podnebno krizo, potrebujemo vsaj načelno soglasje o poštenem ukrepanju, ki bremena in koristi pošteno deli med ljudi in države. Če naj vsi sodelujejo, in nujno je, da vsi sodelujejo, morajo biti dogovori o ukrepanju pravični in dojeti morajo biti kot pravični. Vzgoja in izobraževanje sta ključna za podnebno pravičnost, saj lahko mlade pa tudi manj mlade opremita z dobrim razumevanjem podnebne krize in vlogi pravičnosti pri ukrepanju. Izobraževanje vzgaja ljudi prihodnosti, ti pa morajo poznati tehnološke rešitve in humanistični pristop, potrebovali bodo veliko ustvarjalnosti in veliko kakovostne implementacije. Vse to bodo uresničevali ljudje z različnimi kompetencami, ki jih bodo pridobivali tekom izobraževanja."

Osrednji dogodek je bila okrogla miza, , ki jo je vodila dr. Nastja Cotič, in ki je spodbudila dialog med odločevalci in učitelji na temo 'Vključevanje trajnosti in podnebne pismenosti v izobraževalni sistem'. Gostje okrogle mize so bili Aleš Ojsteršek (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje), Saša Kregar (Zavod RS za šolstvo), izr. prof. dr. Nataša Dolenc Orbanić, prof. dr. Petra Dolenc in dr. Jurka Lepičnik Vodopivec (vse UP PEF).

Kot mentorji delavnic so na konferenci sodelovali tudi strokovnjaki, društva in organizacije s področja izobraževanja in trajnosti, med drugim fundacija Umanotera, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Društvo Focus in Društvo Humanitas. Šest delavnic na temo trajnosti in podnebne pravičnosti je predstavljalo sklepni del druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju.

Konferenca je bila organizirana v sklopu izobraževalnega projekta Učilnica za življenje, ki je bil leta 2022 izbran, izmed 194 prijavljenih projektov s celotne Evrope, za večletno financiranje s strani Evropske pobude za podnebje - EUKI.

Učilnica za življenje se ukvarja in raziskuje učinkovito učenje za trajnost, akcijo in sodelovalne pristope k učenju ter sistemsko spremembo politike izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji in EU. Projekt Učilnica za življenje je poseben in inovativen zato, ker v javni šolski sistem prenaša znanja ekovasi, tranzicijskih gibanj, okoljskih nevladnih organizacij in skupnostnih iniciativ. V okviru projektnih aktivnosti je bila letos, že drugo leto zapored, organizirana tudi Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju.