Visoko plimovanje morja, ki so ga spremljale intenzivne padavine, je poleg Pirana prizadelo tudi Koper in Izolo, ki se prav tako soočata s problemom neustrezne protipoplavne zaščite. Tako MOK kot občina Izola sta zato pristopili k izdelavi natančnejših ocen, kako bi se z ustreznimi ukrepi spopadli z vse pogostejšim problemom poplavljanja mestnih središč.
VSE VEČJA OGROŽENOST ZARADI POPLAV: Kako bodo zaščitili Koper in Izolo?
Koper
Kot pojasnjujejo na Mestni občini Koper (MOK), je občina naročila izdelavo ocene ogroženosti zaradi plimovanja morja. "Občina je letos naročila izdelavo ocene ogroženosti pred poplavami zaradi plimovanja morja v Kopru. Ocena bo tudi podala predlog časovnega zaporedja in načina ukrepanja za ustrezno zaščito območja pred poplavami," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, kako so namerava MOK spopasti s tem problemom v Kopru, za katerega je značilna kombinacija poplavljanja padavinskih vod in visoke plime morja.
V kabinetu župana Aleša Bržana poudarjajo, da je potrebno stanje reševati celovito. "Poleg že izvedenega nadvišanja Semedelske promenade občina načrtuje v sodelovanju z Direkcijo RS za vode celovito rešitev protipoplavne zaščite ob Badaševici, od Šalare do izliva v morje. Glede na rezultate prej navedene študije se bo pristopilo k izvedbi dodatnih ukrepov na obali med Semedelo in Koprom."
Dejstvo je, da so v Kopru problem tudi meteorne vode in odtoki. Kot pojasnjujejo na koprski občini, se padavinske vode iz mestnega jedra po kanalizaciji stekajo v sistem meteornih odvodnikov – odprtih in zaprtih kanalov in dalje v kanal Grande na Bonifiki.
"Kanal Grande je depresija oziroma depresijsko območje, kar pomeni, da je nižje od morja, zato je potrebno vodo prečrpavati v morje. Do poplavljanja nižje ležečih ulic in trgov prihaja v času intenzivnih padavin in visokega vodostaja morja, ki onemogoča oziroma otežuje prečrpavanje vode iz kanala Grande v morje. Ker je prečrpavanje onemogočeno, prihaja do preobremenitve kanalizacije, ki ni sposobna sprejeti enormnih količin vode, posledično pa prihaja do dvigovanja nivojev vode."
Dodatno k poplavljanju ulic prispeva tudi pomanjkljivo urejeno odvajanje padavinskih vod s streh, saj ima marsikatera hiša odtok iz žlebov izpeljan na prosto oziroma na ulico. "MOK se odprave te anomalije loteva sistematično, tako da vse neustrezne odtoke ob rekonstrukciji posamezne ulice ustrezno uredi. Ker gre za obsežne posege, problematike ni mogoče urediti 'čez noč'," še dodajo v kabinetu župana Bržana.
Tudi v občini Izola je v teku izdelava študije, ki bo natančno razdelala vzroke poplavljanja nekaterih ulic v starem mestnem jedru in potrebne ukrepe za sanacijo. Kot poudarjajo v kabinetu župana Milana Bogatiča, je cilj občine celovito reševanje problematike poplavljanja.
"Cilj občine je celovito in ne parcialno reševanje problematike, kot se je dogajalo v preteklih letih. Ker pa gre za kompleksno naložbo, bo potekala fazno. Vse korake bo mogoče doreči po prejemu in preučitvi omenjene študije," pojasnjujejo. Čeprav se v delu javnosti pojavljajo očitki, da kljub prenovi Mandrača, kjer naj bi zvišanje obalnega zidu preprečilo poplavljanje morja, to ne zadošča in da bo potrebno ta zid ponovno višati, pa na občini zatrjujejo, da na delih, kjer je bil zid zvišan, morje ne poplavlja.