Tudi obalno gospodarstvo se vedno bolj zanaša na tujce. Število delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo se je v zadnjih letih potrojilo. Samo v letošnjih treh mesecih je bil izdanih skupno 717 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo za tujce; od teh jih ima 70 odstotkov zgolj osnovnošolsko izobrazbo.
VSE VEČ TUJCEV TUDI V SLOVENSKI ISTRI: V porastu predvsem prihodi Kosovcev
Koper
V Sloveniji je bil delež tujcev med delovno aktivnimi 13,97-odstoten, pet let prej 8,72-odstoten, je razvidno iz podatkov državnega statističnega urada. Število delovno aktivnih tujcev intenzivno narašča od leta 2016, ko so na zavodu za zaposlovanje izdali 16.300 delovnih dovoljenj po sporazumih z BiH in Srbijo, dovoljenj za sezonsko delo ter soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, leta 2022 rekordnih 48.441, lani pa 44.680.
Največ dovoljenj in soglasij izdajo za državljane nekdanje Jugoslavije. Prevladujejo državljani BiH, sledijo državljani Kosova, Srbije in Severne Makedonije. Pri tem se najbolj izrazito povečuje število dovoljenj in soglasij za delavce s Kosova. Leta 2016 jih je bilo izdanih 943 (5,8 odstotka vseh), leta 2022 14.927 (30,8 odstotka vseh), lani 12.881 (28,8 odstotka vseh). Največ dovoljenj in soglasij so na zavodu izdali za gradbeništvo (zidarji, tesarji, gradbeni delavci), sledijo predelovalna dejavnost (varilci, monterji, mehaniki, inštalaterji, električarji), promet in skladiščenje (vozniki tovornih vozil), gostinstvo, kmetijstvo ter druge dejavnosti.
Preverili smo, kako je z zaposlovanjem tujcev v obalnem gospodarstvu.
Območna služba Koper zavoda za zaposlovanje s podatki o delovno aktivnih tujih državljanih ne razpolaga, navedli pa so podatke o izdanih delovnih dovoljenjih in izdanih soglasjih k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Podatki kažejo velik porast delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo od leta 2016 do leta 2023; teh je bilo v zadnjih dveh letih izdanih trikrat več kot leta 2016. Naraščajo predvsem izdana soglasja za prebivanje in delo, iz 842 v letu 2016 so v lanskem letu narasla na 3.352.
"Na območju območne službe Koper Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v letu 2016 skupno izdanih 1.268 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, 3.571 v letu 2022 ter 3.857 v letu 2023," navaja Vladimir Popovič, direktor območne službe (OS) Koper Zavoda Republike Slovenije (RS) za zaposlovanje.
Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo izdanih skupaj 717 dovoljenj za tujce. "Na območju OS Koper je bilo od januarja do marca 2024 izdanih 107 delovnih dovoljenj in 610 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo," je pojasnil Popovič. Največ tujcev, ki so jim izdali soglasja za prebivanje in delo, prihaja iz Kosova. "Največ soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo pa je bilo izdanih za državljane Kosova (193 soglasij), Severne Makedonije (112 soglasij) in Turčije (109 soglasij)."
Preverili smo še najpogostejše poklicne profile. Prevladujejo nekvalificirani oziroma delavci za "preprosta dela". "Med izdanimi soglasji k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo je bilo največ izdanih za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, zidarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah ter voznike osebnih vozil," pojasnjujejo na območnem zavodu za zaposlovanje. Največ delovnih dovoljenj je bilo izdanih za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharje, varilce, voznike osebnih vozil in delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Kot kažejo podatki, med tujimi delavci prevladujejo tisti z osnovnošolsko izobrazbo. V izobrazbeni strukturi je bilo namreč največ delovnih dovoljenj in soglasji k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo izdanih za osnovnošolsko raven izobrazbe, teh je bilo kar 504 oziroma 70 odstotkov vseh.
Komentiraj
Ha ha ha… Če kdo misli da se bo večina novejših prišlekov integrirala jezikovno in drugače v naše okolje se presneto moti.
Prvič, ker je delež posameznih etičnih skupin v tem okolju že tolikšen, da se praviloma družijo in komunicirajo med seboj v svojem jeziku, tako v službi, v šoli, na ulici ali doma .
Drugič, ker jim družbena omrežja ter ostala digitalno podprta komunikacijska orodja omogočajo praktično neomejeno komuniciranje s svojim domačim okoljem v njihovem materinem jeziku. Torej lahko virtualno še naprej živijo v svojem domačem okolju na Balkanu ali od koderkoli so že, po svetu.
In tretjič, ker se jih večina ni prišla k nam integrirat ampak delati in/ali izkoristiti kolikor je mogoče socialne in druge ugodnosti tega okolja ter nas najverjetneje zamenjati, glede na trenutne okoliščine in trende.
Prvič, ker je delež posameznih etičnih skupin v tem okolju že tolikšen, da se praviloma družijo in komunicirajo med seboj v svojem jeziku, tako v službi, v šoli, na ulici ali doma .
Drugič, ker jim družbena omrežja ter ostala digitalno podprta komunikacijska orodja omogočajo praktično neomejeno komuniciranje s svojim domačim okoljem v njihovem materinem jeziku. Torej lahko virtualno še naprej živijo v svojem domačem okolju na Balkanu ali od koderkoli so že, po svetu.
In tretjič, ker se jih večina ni prišla k nam integrirat ampak delati in/ali izkoristiti kolikor je mogoče socialne in druge ugodnosti tega okolja ter nas najverjetneje zamenjati, glede na trenutne okoliščine in trende.
To ni nič novega.Vedno je bilo tako ,samo raznorazni Grimsi so cvilili doma v kotu.
Brez podatkov ZZZS vemo, da je stevilo tujegovorecih ljudi nevarno previsoko. Ze davno so sociologi ugotovili odstotek tujcev, ki je se sprejemljiv, da vecinsko prebivalstvo se normalno deluje, ne postane ksenofobno in nestrpno.
To zal mi domacini postajamo z razlogom. Po vseh trgovinah od spina tusa spara govorijo vsi po balkansko, te ne razumejo, komajda ti kaj lahko odgovorijo v nasem jeziku. V solah tuji otroci ne morejo slediti pouku, ker ne razumejo.
Med seboj se otroci pogovarjajo v balkanscini. Zdravnica v izolski bolnici ne razume pacienra?!
In na koncu malo za salo malo za res: da je tistih, ki ne jejo svinjine pri nas vsak dan vec, vidis na policah trgovin, kjer za vikend ze v zgodnjih urah zmanjka piletine!
To zal mi domacini postajamo z razlogom. Po vseh trgovinah od spina tusa spara govorijo vsi po balkansko, te ne razumejo, komajda ti kaj lahko odgovorijo v nasem jeziku. V solah tuji otroci ne morejo slediti pouku, ker ne razumejo.
Med seboj se otroci pogovarjajo v balkanscini. Zdravnica v izolski bolnici ne razume pacienra?!
In na koncu malo za salo malo za res: da je tistih, ki ne jejo svinjine pri nas vsak dan vec, vidis na policah trgovin, kjer za vikend ze v zgodnjih urah zmanjka piletine!
Regional priporoča
Več kronike
DELE HIŠE POLIL Z VNETLJIVO TEKOČINO IN ZAŽGAL: Nastalo je za okoli 30 tisoč evrov škode
N.J.
-
včeraj ob 10:41
Novo iz Slovenije
Z NOVIM LETOM PODRAŽITVE: Takšne bodo nove cene osebnih izkaznic in potnih listov
A.S.
-
danes ob 09:42
Sami samo si krivi.
Mir mrama vsem.