Obtožbe so bile povezane s postopkom sprejemanja statuta ŠOUP, ki je leta 2007 omogočil takratnemu predsedniku Koklu, da je tudi po izteku statusa študenta ostal na čelu organizacije kot direktor. To funkcijo je opravljal do leta 2017.

Na okrajnem sodišču v Kopru se je Kokl najprej zagovarjal zaradi ponarejanja listin. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu leta 2017 prisodilo pogojno kazen treh mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Višje sodišče pa je to sodbo razveljavilo.

V letu 2017 je tožilstvo vložilo še obtožnico, v kateri je Koklu in Goranu Sambtu, direktorju družbe Garmond in do leta 2010 nadzorniku ŠOUP, očitalo več kaznivih dejanj zlorabe položaja, s katerimi naj bi med drugim na podlagi domnevno fiktivnih računov družbi Garmond pridobila več kot 110.000 evrov protipravne premoženjske koristi, navajajo Primorske novice.

Postopek proti Sambtu so zaradi zastaranja ustavili še pred začetkom sojenja. Ob začetku sojenja Koklu leta 2021 je državno tožilstvo spremenilo obtožnico in Koklu očitalo, da naj bi družbi Garmond pridobil veliko premoženjsko korist. S tem bi se zastaralni rok podaljšal z 10 na 20 let.

Koklov zagovornik je trdil, da takšna sprememba ni dopustna in da ne temelji na nobenih novih dokazih. V nadaljevanju sojenja so zaslišali številne priče, potem pa sodišče nekaj časa ni razpisalo obravnav. Zadnja je bila konec leta 2021. Spis je nato dobila druga sodnica, ki je ocenila, da je kazenski pregon zastaral tudi za Kokla, ker je tudi od zadnjih domnevnih kaznivih dejanj minilo že deset let. Sodnica namreč ni sledila spremembi obtožnice, pojasnjujejo Primorske novice.

Tožilstvo se je pritožilo, vendar višji sodniki pritožbi niso ugodili. V sklepu so po poročanju Primorskih novic zapisali, da modifikacija obtožnice na začetku sojenja in še pred izvedbo dokazov ni dopustna in je bila usmerjena v podaljšanje zastaralnega roka. Zato je bila po presoji senata višjega sodišča pravilna odločitev sodnice, ki je zaradi zastaranja ustavila postopek.