Nekatere politične stranke so bojkotirale državno proslavo. Kot je pokazala anketa Dela, tako ravnanje za večino ni sprejemljivo. "Morali bi se udeležiti proslave," je na vprašanje, kaj menijo o tem, odgovorilo 53 odstotkov vprašanih. Da o tem nimajo mnenja, ker udeležba na proslavah ni obvezna, jih je menilo 28 odstotkov, 14 odstotkov pa se jih je z dejanjem strinjalo, ker so imeli za bojkot upravičen razlog.

Večina jih meni, da je Slovenija politično razdeljena

Velika večina se tudi strinja, da je bilo ob državnem prazniku mogoče zaznati, da je Slovenija politično razdeljena. "To je slovenska realnost," pravi 78 odstotkov anketiranih. Še nadaljnjih šest odstotkov se strinja s trditvijo o politični razdeljenosti, a se jim to ne zdi tako velik problem. Nasprotno, da gre za umetno ustvarjanje delitev, jih meni 12 odstotkov.

Anketirane so vprašali tudi, kako ocenjujejo delo premierke Alenka Bratušek v prvih sto dnevih nove vlade. Polovica vprašanih ji je dala pozitivno oceno: 47 odstotkov "dobro" in trije odstotki "zelo dobro". Negativno oceno je dobila od slabe tretjine vprašanih: 22 odstotkov "slabo" in deset odstotkov "zelo slabo". Srednjo oceno ji je dalo osem odstotkov vprašanih.

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da je največji delež tistih, ki so dali oceno "zelo slabo", simpatizerjev SDS, pri oceni "dobro" pa izstopajo simpatizerji SD in PS. Kot piše Delo, pa še bolj izstopajo anketiranci iz Dolenjske regije, kar 78 odstotkov jih je dalo oceno "dobro".

S storitvami zdravstvenega sistema je zadovoljnih kar 52 odstotkov

Anketirance so še vprašali, ali so osebno zadovoljni s storitvami zdravstvenega sistema. Zadovoljnih je 52 odstotkov, nezadovoljnih pa 47 odstotkov vprašanih.

In kakšen bi moral biti sistem zdravstva v prihodnje, javen ali zaseben? Za popolno privatizacijo ni skoraj nihče; tako je menilo le štiri odstotke vprašanih. Javnost se je v Sloveniji razdelila glede tega, ali naj zdravstveni sistem temelji izključno na javnem zdravstvu ali pa bi morali razvijati kombinacijo javnega in zasebnega zdravstva. Največ, 51 odstotkov anketiranih, je za izključno javno zdravstvo, za kombinacijo javnega in zasebnega pa 44 odstotkov.

Telefonsko anketiranje je 26. in 27. junija na reprezentativnem vzorcu 404 odraslih državljanov za uredništvo Dela opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.