Med ključnimi načini za prihranke pri stroških energije v ZPS svetujejo uporabo najvišje še udobno temperature, pri čemer priporočajo največ 24 do 25 stopinj Celzija. Temperatura v prostoru naj bo največ za šest do osem stopinj Celzija nižja od zunanje.

Zato v ZPS potrošnikom svetujejo, da naj hlajenja tudi takrat, ko je zunaj 32 ali 33 stopinj Celzija, ne nastavljajo na manj kot 24 ali 25 stopinj. "Naprava porabi manj energije, če dlje časa deluje pri višje nastavljeni temperaturi, kot če krajši čas deluje s polno močjo pri nižji temperaturi," so pojasnili v sporočilu za javnost.

V ZPS ob tem izpostavljajo, da naj bodo v času delovanja klimatske naprave okna zastrta z žaluzijami, roletami ali drugimi senčili, s čimer se prepreči pasivno ogrevanje prostora. Prostore naj se prezračuje zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se ozračje ohladi.

K manjši porabi električne energije lahko pomaga tudi redno vzdrževanje klimatskih naprav. S tem se poskrbi za daljšo življenjsko dobo naprav in bolj zdravo bivalno okolje. V vlažnem okolju notranje enote se namreč lahko razvijejo mikroorganizmi, plesni in glivice, ki povzročajo neprijetne vonjave ali celo alergijske reakcije, so opozorili v ZPS.

Pri samem nakupu klimatske naprave svetujejo izbiro energetsko čim bolj učinkovitih modelov. Ob tem izpostavljajo, da se cenejši modeli na primerjalnih potrošniških testih pogosto izkažejo za energijsko potratne, razlike med njimi pa so lahko velike. Pri 2,5-kilovatni napravi je razlika v porabi za hlajenje in ogrevanje med najbolje in najslabše ocenjenim modelom na testu ZPS 846 kilovatnih ur na leto oziroma skoraj 180 evrov, pri 3,5-kilovatni napravi pa 899 kilovatnih ur oziroma skoraj 190 evrov na leto. "Višji začetni vložek v kakovostno napravo se torej v njeni življenjski dobi povrne," so zapisali.

Testi ZPS so obenem pokazali, da so prenosne klimatske naprave manj učinkovite, energijsko bolj potratne in precej bolj glasne kot stenske različice. Odločitev za takšen način hlajenja naj po mnenju ZPS predstavlja izhod v sili.