V SLOVENIJI SO VEČINOMA SAMO V ISTRI: Kaj so te posebnosti?

Slovenija

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je začelo s kampanjo Varuhi gozdnih specialistov, s katero želijo prispevati k varovanju gozdov in biotske raznolikosti v njih. Med drugim želijo zbrati sredstva za nakup vsaj 10 hektarjev gozda, ki bi ga prepustili naravnemu razvoju. Preverili smo, kakšno je stanje na tem področju na Primorskem in konkretno v slovenski Istri, kjer je sicer večino gozda drugotnega izvora, ogrožene vrste ptic pa pri nas domujejo v skalnih stenah Kraškega roba.

Naravni gozd

"Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot en odstotek starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem," so zapisali v DOPPS, kjer v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želijo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bodo zbirali sredstva za nakup vsaj 10 hektarjev gozda, ki ga bodo podarili oz. vrnili naravi. 

Koconogi čuk

"Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme," še pravijo v DOPPS.

Pragozdnih ostankov je na Primorskem zelo malo

Kot nam je pojasnil varstveni ornitolog Domen Stanič, so na Primorskem najbolj ohranjeni gozdovi v Trnovskem gozdu in na Snežniški planoti. Tam najdemo tudi nekaj naravnih rezervatov, kjer je stanje ohranjenosti gozda (in gozdnih vrst organizmov) boljše kot v okoliških gospodarskih gozdovih. Pragozdnih ostankov, torej popolnoma naravnih gozdov, pa je zelo malo. Tak primer je recimo gozdni rezervat Bukov vrh v Trnovskem gozdu ali pa nekateri deli gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle.

"V slovenski Istri lahko govorimo le o posameznih in zelo majhnih ostankih nekdanjih listopadnih gozdov, saj je večina gozda v Istri drugotnega izvora. V Istri je gozd prisoten večinoma po zaslugi opuščanja tradicionalne rabe in posledično zaraščanja krajine," opisuje Stanič.

Hkrati ornitolog izpostavlja posebnosti gozdov slovenske Istre, ki so zagotovo toploljubni gozdovi obalnega pasu. Ti gostijo številne sredozemske vrste rastlin. Sestoje zimzelenih drevesnih in grmovnih vrst (mirta, jagodičnica, črni hrast ...) v Sloveniji najdemo večinoma samo v Istri.

Ogrožene vrste skalnih sten Kraškega roba

Najbolj ogrožena ptica v višje ležečih gozdovih Primorske (Trnovski gozd, Snežnik) je zagotovo belohrbti detel, ki ga pa na nižjih nadmorskih višinah ne najdemo. V ostalih delih Primorske so najbolj ogrožene vrste vezane na odprte habitate: travnike in kmetijske površine. Vrtni strnad je na slovenskem nivoju ena najbolj ogroženih vrst ptic, populacija se bliža izumrtju. "To vrsto lahko v Sloveniji opazujemo le na kraških gmajnah skrajnega jugovzhodnega dela Kraškega roba," opisuje Stanič.

Belohrbti detel

Še ena močno ogrožena vrsta v Sloveniji na robu izumrtja je črnočeli srakoper, katere pomembna populacija je v Vipavski dolini. "V slovenski Istri bi še omenil ogrožene vrste skalnih sten Kraškega roba: veliko uharico, sokola selca, planinskega orla," dodaja strokovnjak.

"Vsak bralec lahko aktivno prispeva k varstvu najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic slovenskih gozdov (gozdnih specialistov). Te vrste potrebujejo stare, naravne gozdove, v katere človek ne posega," o aktualni akciji pripoveduje Stanič. Na DOPPS-u namreč zbirajo sredstva za nakup gozda, ki bo prepuščen naravnemu razvoju in omogočal obstoj ogroženih vrst ptic in drugih organizmov. Donacijo 5 evrov je mogoče nakazati preko SMS-a "Gozd5" na številko 1919. Lahko pa se daruje tudi večji znesek preko spletne strani www.gozdnispecialisti.si, kjer je dostopnih še več informacij v zvezi z akcijo in vrstami, ki jih nameravajo varovati.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Pesceserra |  16 .03. 2022 ob  13: 05
Vsak luzer bi danes fural zeleno agendo na tuj račun samo da ni treba delat.....gozd se po sloveniji prodaja od 0.5 do 1eur/m , gospoda odkartajte 50k za 5-10ha potem pa onanirajte tam po svoji volji......slo ima dovolj rezervatov ,parkov s pripadajočo navlako kot so direkroeji ,tajnice, vzdrževalci ,vozni park.........plan b spodite vse koncesionarje iz državnih gozdov ker itak pol lesa se ukrade in boste imeli na tisoče ha pragozda.....